| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 72
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
41.
ETAŽNA LASTNINA S POUDARKOM NA UPRAVLJANJU VEČSTANOVANJSKIH STAVB
Janja Bugarin Juteršek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Etažna lastnina je posebna oblika lastnine. V prvem poglavju v sklopu etažne lastnine je zajet pojem, predmet, oblikovanje, vpis ter omejitve etažne lastnine. Ker je v interesu etažnih lastnikov, da je stavba primerno vzdrževana, potrebujejo upravnika oziroma osebo, ki bo skrbela za vzdrževanje. Etažni lastniki morajo skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih, s katero uredijo način upravljanja in rabe večstanovanjske stavbe. Odnos med lastniki in upravnikom pa se uredi s pogodbo o opravljanju upravniških storitev. Pomembno vlogo pri upravljanju imajo tudi podjetja, ki se ukvarjajo z upravljanjem nepremičnin. V diplomski nalogi je govora tudi o Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb, stanovanjski inšpekciji, obveznem rezervnem skladu.
Keywords: etažna lastnina, upravnik, pogodba o medsebojnih razmerjih, pogodba o opravljanju upravniških storitev, Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb, stanovanjska inšpekcija, podjetja za upravljanje, obvezen rezervni sklad
Published: 14.12.2012; Views: 1349; Downloads: 457
.pdf Full text (1,24 MB)

42.
PRESOJA METOD IZDELAVE PREDRAČUNSKIH IZKAZOV ZA POTREBO PRIDOBIVANJA SREDSTEV SPS (SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD)
Nino Jurčan, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Podjetja morajo za svoj nadaljni obstoj načrtovati potek prihodnjega dogajanja. Še posebej se ta potreba pojavi, ko želijo pridobiti vire zunanjega financiranja. Osnova za to so predračunski izkazi, ki so smernice prihodnjega delovanja podjetja. Določajo jih Slovenski računovodski standardi, ki so v veliki meri poenoteni s standardi računovodstva v Evropski uniji. Slovenski podjetniški sklad zagotavlja zunanje oblike financiranja malim in srednje velikim podjetjem v Sloveniji. Za ta namen večkrat v letu pripravijo razpise, na katerih se podjetja potegujejo za različne oblike finančnih sredstev. Za potrebe razpisa morajo podjetja pripraviti dokumentacijo v obliki, kot jo zahteva Sklad, ki kasneje odloča o perspektivnosti projektov. Zlasti pri manjših podjetjih je potrebno nenehno iskanje financiranja za projekte, saj podjetja večinoma ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi za izpolnitev svojih poslovnih idej in projektov. Vire sredstev najprej iščejo med lastnimi viri, kasneje pa velikokrat posežejo tudi po zunanjih virih financiranja in tako morajo preučiti različne oblike financiranje. Zunanji viri in ponudniki le-teh velikokrat zahtevajo, da je investicija učinkovita in uresničljiva, zaradi tega morajo podjetja predstaviti bodoče poslovanje. V ta namen izdelajo predračunske izkaze, ki so odraz delovanja podjetja v prihodnosti, hkrati pa podjetjem služijo kot usmeritev za v prihodnje.
Keywords: predračunavanje, predračunski izkaz, viri financiranja, razpis, Slovenski podjetniški sklad
Published: 30.08.2012; Views: 847; Downloads: 118
.pdf Full text (13,55 MB)

43.
MEDNARODNE DENARNE REZERVE CENTRALNIH BANK
Sanja Koljić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Mednarodne denarne rezerve centralne banke uporabljajo predvsem za financiranje plačilnobilančnega primanjkljaja ter poravnavo mednarodnih plačilnih obveznosti s strani centralne banke. Med drugim centralne banke mednarodne denarne rezerve uporabljajo za odpravljanje ali preprečevanje nastanka plačilnobilančnih neravnovesij, s tem da vplivajo na devizni tečaj s posegi na deviznem trgu. Torej glavni razlog, da centralne banke imajo mednarodne denarne rezerve je možnost nastanka plačilnobilančnega primanjkljaja, ki ga pa same ne bi mogle ali hotele odpraviti z drugimi mehanizmi plačilnobilančnega prilagajanja. V diplomskem seminarju proučujemo mednarodni denarni sistem, Mednarodni denarni sklad, mednarodne denarne rezerve, pri čemer je poudarek na monetarnem zlatu, deviznih rezervah, rezervni poziciji pri Mednarodnem denarnem skladu ter posebnih pravicah črpanja (SDRs ̶ Special Drawing Rights), mednarodno likvidnost in mednarodne denarne rezerve Slovenije. Pri raziskavi nisem mogla izvesti anketnega vprašalnika ali intervjuja, zato sem podatke poiskala na internetnih straneh posameznih centralnih bank in jih vključila v svojo raziskavo. V raziskavi sem proučevala strukturo mednarodnih denarnih rezerv centralnih bank, torej obseg deviznih rezerv, monetarnega zlata, rezervne pozicije in posebnih pravic črpanja. Sama raziskava nam je pokazala, da so devizne rezerve najpomembnejši sestavni del struktur mednarodnih denarnih rezerv posameznih centralnih bank. Poleg deviznih rezerv je pomembno tudi monetarno zlato, in sicer predvsem za tradicionalna in močna gospodarstva. Rezervna pozicija pri Mednarodnem denarnem skladu in posebne pravice črpanja (SDR) pa imajo manjši pomen v strukturah mednarodnih denarnih rezerv.
Keywords: Mednarodni denarni sistem, Mednarodni denarni sklad, mednarodne denarne rezerve, monetarno zlato, devizne rezerve, rezervna pozicija pri Mednarodnem denarnem skladu, posebne pravice črpanja (SDRs ̶ Special Drawing Rights), mednarodna likvidnost.
Published: 14.12.2012; Views: 1163; Downloads: 152
.pdf Full text (736,58 KB)

44.
IZVEDBA BREZŽIČNEGA POSPEŠKOMETRA S POMOČJO MODULA WIFI
Aljaž Prah, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je bil izveden brezžični pospeškometer, ki zajete podatke pošilja na osebni računalnik. Sistem sestoji iz pospeškometra LIS3LV02DL, mikrokrmilnika PICMX795F512H in modula WiFi MRF24WB0MA. V diplomskem delu smo načrtali in izdelali elektronsko vezje, prav tako pa smo napisali tudi programsko opremo za mikrokmilnik. Pri tej smo za osnovo uporabili sklad TCPIP, ki ga ponuja proizvajalec mikrokrmilnika. Izdelano vezje smo preizkusili ter opravili meritve, s katerimi smo ocenili časovne in prostorske zahteve programske opreme, prav tako smo izmerili optimalno velikost paketa podatkov, ki jih pošiljamo.
Keywords: brezžični pospeškometer, mikrokrmilniki, sklad TCPIP, brezžično pošiljanje podatkov
Published: 26.11.2012; Views: 1063; Downloads: 66
.pdf Full text (2,03 MB)

45.
UPORABA DVOJNEGA SKLADA IN TUNELIRANJA ZA PREHOD IZ IPv4 V IPv6
Damjan Hohnec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil prikazati mehanizme, ki omogočajo prehod iz IPv4 na IPv6 s pomočjo dvojnega sklada in tuneliranja. Prvi del diplomske naloge podaja teoretične predpostavke, ki so predstavljene in verificirane na praktičnih primerih v laboratorijskem in simulacijskem okolju. Pri tem smo prišli do ugotovitve, da bomo v prihodnje morali še veliko narediti na področju spoznavanja in pridobivanju znanja o IPv6 protokolu, da ga bomo bolje razumeli in ga globalno lažje uveljavili.
Keywords: IPv6, dvojni sklad, 6to4, ročno nastavljiv tunel, GRE
Published: 20.12.2012; Views: 2318; Downloads: 139
.pdf Full text (2,07 MB)

46.
RAVNANJE S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE IN SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI
Ana Marinac, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Stvarno premoženje v lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti je zelo kompleksno področje. Država in občine morajo ravnati s svojim premoženjem čim bolj racionalno, transparentno in v skladu z načelom gospodarnosti, pri tem pa morajo slediti javnemu interesu. Na področju ravnanja s stvarnim premoženjem države je pričela zoreti ideja po celoviti ureditvi tega področja. Zakon o javnih financah je bil okvir, ki je predstavljal temelje za nadgradnjo zakonodaje, po drugi strani pa jo je v začetku nekako omejeval. Zaradi tega se je pokazala potreba po večkratni spremembi zakonodaje. Cilj je bil zagotovitev identificiranja in vzpostavitev evidence stvarnega premoženja, boljše in bolj transparentne priprave pravnih poslov, upravljanje in reševanje prostorskih potreb upravljavcev in uporabnikov stvarnega premoženja za njihovo delo. Največji korak je bil narejen s sprejemom Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin in Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Upravljanje je bilo izrazito decentralizirano, kar je pomenilo veliko upravljavcev. Zaradi želje po večji efektivnosti, je v nekem trenutku kazalo, da bi bilo gospodarjenje s stvarnim premoženjem učinkovitejše, če bi ustanovili pravno osebo javnega prava – javni sklad, ki bi delovala izključno za namene upravljanja s stvarnim premoženjem. Ideja je botrovala spremembi Zakona, Uredbe in sprejemu Zakona o javnem nepremičninskem skladu. Glavni razlogi za ustanovitev javnega sklada so bili nujnost načrtnega in enotnega gospodarjenja z nepremičninami države, ki naj bi bile prenesene ali v last ali v upravljanje javnega sklada, s čim manjšimi stroški in na podlagi metod, ki bodo omogočale najugodnejše rezultate za njegovo poslovanje. Potreba po hitrejšem in učinkovitejšem reševanju zadev, vzpostavitev evidence nepremičnin ter njihove pravne in dejanske urejenosti, razbremenitev vlade in drugih organov so bili nekateri cilji, ki bi jih realno najlaže dosegli.. Hkrati s sprejemom Zakona o javnem nepremičninskem skladu, sta se okoliščinam prilagodila tudi Zakon in Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti v letu 2010. Poleg manjših popravkov, ki jih je zahtevala praksa, sta morala upoštevati in zagotoviti izvedbo večjih sprememb ob ustanovitvi javnega nepremičninskega sklada. Vse to pa se očitno ni izkazalo za najbolj uspešen »manever«, zaradi česar je prišlo do nove spremembe še pred dokončno vzpostavitvijo javnega nepremičninskega sklada in začetka njegovega delovanja. Novela je skladna s konceptom vlade, da se centralizacija v okviru javnega sklada ne izvede, iz česar izhaja, da Novela razveljavlja Zakon o javnem nepremičninskem skladu ter določbi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki urejata prenos nepremičnega premoženja in posameznih nalog upravljanja na javni sklad.
Keywords: Stvarno premoženje, država, občina, načelo gospodarnosti, upravljanje, javni nepremičninski sklad.
Published: 23.08.2017; Views: 634; Downloads: 61
.pdf Full text (526,39 KB)

47.
VLOGA EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA V ČASU GOSPODARSKE KRIZE NA PRIMERU IZBRANIH DRŽAV - IRSKA IN SLOVENIJA
Zala Ranc, 2013, master's thesis

Abstract: Gospodarska kriza je na trgu dela pustila resne posledice, s katerimi se soočamo še danes. Visoka brezposelnost je postala eden od ključnih izzivov v skoraj vseh članicah Evropske unije. Evropski socialni sklad predstavlja za države članice pomemben vir finančnih sredstev, ki jih namenjajo za ukrepe v boju proti brezposelnosti. Z magistrskim delom smo predstavili vlogo Evropskega socialnega sklada v času gospodarske krize v izbranih državah – na Irskem in v Sloveniji. Raziskali smo aktualne trende v gospodarstvu in posledice, ki jih je negativna gospodarska rast pustila na trgu dela. Za lažje razumevanje črpanja evropskih sredstev smo predstavili delovanje kohezijske politike in Evropskega socialnega sklada. Ker nas je zanimalo, ali sta Irska in Slovenija sredstva sklada usmerili v učinkovite programe, smo preučili že izvedene raziskave tujih avtorjev, v povezavi z učinkovitostjo ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Podrobno smo predstavili operativna programa obeh držav; preučili, v katere prednostne usmeritve sta državi usmerili sredstva; kakšne programe in projekte v okviru operativnih programov izvajata državi v programskem obdobju 2007–2013 ter koliko finančnih sredstev sta uspeli počrpati. Raziskali smo, kako so države prilagodile izvajanje operativnega programa gospodarskim razmeram in kako je črpanje sredstev želela pospešiti Evropska komisija. Z raziskavo smo preverili hipotezo, ali sta Irska in Slovenija sredstva sklada usmerili v učinkovite programe in pri tem ugotovili, da zaradi kombinacije različnih ukrepov, ki sta jih izvajali državi, tako učinkovitih in neučinkovitih, hipoteze ne moremo ovreči in ne potrditi.
Keywords: Evropski socialni sklad, kohezijska politika, trg dela, Irska, Slovenija
Published: 14.10.2013; Views: 1702; Downloads: 198
.pdf Full text (1,97 MB)

48.
VODENJE PORABE EU SREDSTEV V RS
Milena Medenjak, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Slovenija si je z vstopom v Evropsko unijo leta 2004 pridobila pravico do črpanja sredstev iz Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada Evropske unije. V času finančnih pogajanj si je Slovenija zastavila dva cilja, to je zmanjševanje razvojnega zaostanka Slovenije za povprečjem EU; ter, da sporazum ne sme poslabšati javno-finančnega položaja Slovenije. Velike ekonomske in socialne razlike ovirajo trajnostni razvoj Evropske unije kot celote, zato so za zmanjševanje le teh zaslužni Strukturni skladi EU in Kohezijski sklad. Le ti prispevajo k napredku posameznih regij in države. Tega se države in tudi ljudje vedno bolj zavedamo. S projekti, ki so sofinancirani prav iz teh skladov, lahko gradimo na gospodarski in ekonomski rasti, hkrati pa peljemo Slovenijo vse bližje evropskemu povprečju. Kohezijska politika ima v Sloveniji prav tako velik pomen, saj teži k enemu samemu cilju- enakomerni razvitosti svojega ozemlja. Že od svojega vstopa, pa vse skozi programska obdobja 2004-2006 in 2007-2013 temelji na načelu solidarnosti, zmanjšuje ekonomska in socialna neskladja ter vpliva na uravnotežen razvoj Evropske unije kot celote. Svojo uspešnost so na razpisih EU potrdile tudi slovenske občinske uprave, ki so s pomočjo anketnega vprašalnika predstavile, da so kljub zahtevni dokumentaciji in kratkim časovnim obdobjem sposobne izpeljati projekte, ki so tudi do 85% sofinancirani s strani Evropske unije, ter s tem ustvarjati v prid lastnih regij kot tudi Slovenije same.
Keywords: Evropska unija, kohezijska politika, strukturni skladi, Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, evropski proračun, evropski razpisi.
Published: 30.10.2013; Views: 1691; Downloads: 227
.pdf Full text (758,51 KB)

49.
Matematični model pokojninskih skladov
Lidija Majerič, 2014, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so obravnavane osnovne funkcije pokojninskih skladov. Predstavljene so osnovne lastnosti teorije verjetnosti, ki so potrebne za lažje razumevanje nadaljnje vsebine. Opisana je teorija pokojninskih sistemov, kjer so obrazloženi v nadaljevanju uporabljeni pojmi. Opredeljeno je vrednotenje prihodkov in prispevkov za dve obliki pokojninskih načrtov. To sta pokojninski načrt z vnaprej določenimi prihodki in pokojninski načrt z vnaprej določenimi prispevki. V magistrskem delu je predstavljen model pokojninskih skladov, ki temelji na načrtu z vnaprej določenimi prihodki in se osredotoča na prihodke ob starostni upokojitvi. Obravnavane so osnovne funkcije pokojninskih načrtov upokojenih in aktivnih udeležencev. Opredeljene so individualne in skupinske aktuarske metode aktuarskega stroškovnega preračuna, ki omogočajo izračune glede na posamezne udeležence ali pa za skupino udeležencev. Prikazana je kombinacija funkcij za upokojene in aktivne udeležence.
Keywords: pokojninski sklad, pokojninski prihodek, aktuarska sedanja vrednost
Published: 09.12.2014; Views: 704; Downloads: 61
.pdf Full text (1,02 MB)

50.
PRENOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA JAVNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA MESTNE OBČINE LJUBLJANA
Rok Goli, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomskega dela je predstaviti prenovo informacijskega sistema v Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana. Poslovanje organizacije je v današnjem svetu neposredno odvisno od uporabe podatkov, shranjenih v njenih informacijskih sistemih, zato mora biti zagotovljena njihova pravilnost in nemoteno delovanje vseh delov tega sistema. Diplomsko delo opisuje prenovo informacijskega sistema, ki je za nemoteno poslovanje organizacije ključnega pomena. V diplomskem delu je predstavljena analiza trenutnega stanja, analiza problematike razvoja novega informacijskega sistema ter izvedba prenove. Prav tako so predstavljene težave in rešitve, ki so se pojavile med razvojem in izvedbo prenovljenega informacijskega sistema V zadnjem delu je predstavljena analiza SWOT prenove, s katero so opisane prednosti in slabosti predstavljenega procesa, v sklepnem delu pa učinki prenove z možnostmi za nadaljnji razvoj.
Keywords: prenova informacijskega sistema, razvoj informacijskega sistema, uvedba novega informacijskega sistema, evidenca nepremičnega premoženja, Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana.
Published: 08.04.2014; Views: 623; Downloads: 75
.pdf Full text (918,75 KB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica