| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 72
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
31.
INVESTIRANJE V NEPREMIČNINE
Bernard Visočnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava investiranje v nepremičnine. Gre za odločitev posameznika ali se naj odloči za najem ali nakup stanovanjske nepremičnine. Na podlagi analiziranih najpomembnejših dejavnikov ponudbe in povpraševanja smo dokazali, da na kratek in srednji rok res vplivajo na ravnovesje na trgu, na dolgi rok pa ne, ker je racionalnost ekonomskih subjektov tista, ki cene vrača na naravne ravni. Mnogo ljudi je mnenja, da je bivanje v najemniškem stanovanju nesmiselno, saj bi lahko z plačilom najemnine odplačevali obrok kredita. V nalogi smo dokazali, da temu ni ravno tako, saj se z lastništvom nepremičnine pojavi veliko stroškov, ki jih pri najemu ni. Ti stroški so davek, stroški vzdrţevanja, zavarovanje, ipd. Problem slovenskega nepremičninskega trga je v slabi razvitosti trga najemniških stanovanj. Če bi bil ta razvit tako kot v ZDA, bi se več ljudi odločalo za najem namesto nakupa. Seveda je teţko primerjati Slovenijo in ZDA, ne samo zaradi velikosti drţave, ampak tudi zaradi fleksibilnosti prebivalstva. Najpomembnejša ugotovitev diplomske naloge je, da je v sedanjih razmerah racionalneje stanovanje najeti, kot kupiti. Temu je tako kljub dejstvu, da so v trenutnih razmerah obrestne mere za hipotekarne kredite nizke in da so se cene nepremičnin v zadnjem obdobju precej zniţale.
Keywords: Nepremičnine, prebivalstvo, novogradnje, brezposelnost, kratkoročno ravnovesje na trgu, dolgoročno ravnovesje, delnice, kredit, lizing, tveganje finančni vzvod, nepremičninski investicijski sklad
Published: 16.01.2012; Views: 2052; Downloads: 360
.pdf Full text (2,31 MB)

32.
PRIMERJAVA USPEŠNOSTI UPRAVLJANJA DOMAČIH IN TUJIH DELNIŠKIH VZAJEMNIH SKLADOV
Andrej Kužner, 2012, master's thesis

Abstract: Namen raziskave magistrskega dela je bil analizirati uspešnost upravljanja domačih in tujih delniških vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji. Primerjali smo uspešnost upravljanja teh skladov v obdobju 2006-2010. Izbrano petletno obdobje je od druge polovice 2008 zaznamovala svetovna finančna in gospodarska kriza, zato smo znotraj celotnega analiziranega obdobja ugotavljali in primerjali uspešnost upravljanja posebej za predkrizni in krizni del proučevanega petletnega obdobja. Raziskavo smo opravili na izbranem vzorcu domačih in tujih delniških vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji, pri čemer je bil kriterij vključevanja skladov obdobje njihovega poslovanja (daljše od petih let) in geografska usmerjenost njihove naložbene politike (v razvite trge ali trge v razvoju). Pri analiziranju uspešnosti upravljanja, ki upošteva donosnost in tveganje, smo uporabili nekatera izmed orodij, ki se uporabljajo pri tovrstnih analizah. Uspešnost upravljanja smo ugotavljali na osnovi izračunov Sharpovih in Treynorjevih koeficientov ter kazalnikov Sortino. Na osnovi izvedene raziskave ni mogoče trditi, da so tuji upravljalci delniških vzajemnih skladov v splošnem uspešnejši pri upravljanju skladov kot domači upravljalci, kljub njihovi daljši zgodovini delovanja na tem področju.
Keywords: vzajemni sklad, družba za upravljanje, uspešnost upravljanja, trgi v razvoju, razviti trgi, Sharpov koeficient, Treynorjev koeficient, kazalnik Sortino
Published: 30.05.2012; Views: 1291; Downloads: 187
.pdf Full text (2,32 MB)

33.
POSEBNI REŽIM RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNINAMI V LASTI DRŽAVE IN OBČIN
Jerneja Stiplovšek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Stvarno premoženje v lasti Republike Slovenije in občin kot temeljnih samoupravnih lokalnih skupnosti je po številu nepremičnin kot tudi vrednostno zelo obsežno, zato mora država kot tudi občina razpolagati s svojim premoženjem čim bolj racionalno, transparentno, kot dober gospodar v skladu z načelom gospodarnosti, pri tem pa mora slediti predvsem javnem interesu. Lastnik premoženja, bodisi država bodisi občina, potrebuje vrsto različnih mehanizmov, ki omogočajo skrbno in pozorno obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na stvarno premoženje. Države posebno skrb namenjajo ravnanju z nepremičninami, saj so v primerjavi s premičninami gospodarsko pomembnejše. Nepremičnine so omejena in trajna dobrina, pri katerih se prav zaradi navedenih lastnosti v ospredje postavlja tudi vprašanje njihovega upravljanja. S sprejetjem Zakona in Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin v letu 2007 je bil zaokrožen dolgotrajen proces ureditve področja ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravne skupnosti. V naslednjih letih so se v praksi pokazale tako dobre kot slabe strani ureditve. Tako je priprava novega Zakona in Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti v letu 2010 po eni stani morala upoštevati velike spremembe, do katerih prihaja s centralizacijo nepremičnega premoženja, po drugi strani pa sta bila oba postopka priložnost za nekatere manjše popravke, ki jih je zahtevala praksa. Pri tem sta bila Zakon in Uredba v novem, integralnem besedilu sprejeta le iz nomotehničnih razlogov, saj je v obeh predpisih večina rešitev ostala enakih. Zakon se uporablja za vse stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, če ni s posebnim zakonom za posamezno vrsto stvarnega premoženja države in samoupravne lokalne skupnosti urejeno drugače. Tako zakon velja za vse upravljavce in uporabnike stvarnega premoženja, če ni z zakonom določeno drugače. Z Uredbo so natančno urejeni upravljavci stvarnega premoženja države in samoupravnih skupnosti, natančni postopki sprejemanja in vsebina načrta ravnanja s stvarnim premoženjem ter pogoji in postopki ravnanja s stvarnim premoženjem države oziroma samoupravne lokalne skupnosti. Zaradi dejstva, da posamezni upravljavci niso posvečali dovolj pozornosti dokončni pravni in dejanski urejenosti nepremičnin ter njihovemu optimalnemu gospodarskemu izkoristku, je za izboljšanje stanja bilo treba razmišljati o postopnem prenosu vseh pristojnosti na enega upravljavca. Uveden Javni nepremičninski sklad, ki predstavlja specializirano osebo javnega prava, bo tako razbremenil vse dosedanje upravljavce nalog upravljanja z nepremičninami, ki bodo prenesene v last sklada. Ti se bodo lahko posvetili svojim primarnim dejavnostim, hkrati pa bo javni sklad na najugodnejši in najgospodarnejši način zagotavljal nepremičninske potrebe uporabnikov. Zaradi vzpostavitve evidenc nepremičnin ter njihove pravne in dejanske urejenosti bo v prihodnje zagotovljena večja preglednost ravnanja z nepremičnim premoženjem. Zagotovljeno bo jasno, pregledno in strokovno ravnanje ter enotno in usklajeno nastopanje na trgu nepremičnin, kar bo privedlo do optimalne izkoriščenosti in do zniževanja stroškov upravljanja.
Keywords: Ključne besede: razpolaganje, nepremično premoženje (nepremičnine), stvarno premoženje, država, občina, upravljavci, centralizacija, javni nepremičninski sklad
Published: 30.05.2012; Views: 3429; Downloads: 715
.pdf Full text (1,08 MB)

34.
IMPLEMENTACIJA IPv6 V OKOLJU SPLETNEGA GOSTOVANJA
Grega Lebar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo protokol IP iz družine protokolov TCP/IP, natančneje različici 4 in 6. Podrobno opišemo glavne tehnične karakteristike obeh inačic protokola, razlike in podobnosti med protokoloma, mehanizme za zmanjšanje porabe IPv4 naslovnega prostora, ter izpostavimo dejavnike, zaradi katerih postaja prehod na novo različico protokola vedno bolj nujen. V drugem delu predstavimo praktično implementacijo IPv6 protokola za vse ključne servise spletnega strežnika na operacijskem sistemu GNU/Linux.
Keywords: IPv4, IPv6, dvojni sklad, konfiguracija, gostovanje
Published: 01.08.2012; Views: 1616; Downloads: 63
.pdf Full text (872,88 KB)

35.
STVARNOPRAVNI VIDIKI SKUPNE LASTNINE
Anita Boškić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Na začetku avtorica najprej na splošno predstavi večlastninska razmerja. Nadaljuje s predstavitvijo značilnosti, ki so skupne vsem oblikam skupne lastnine. Predstavi vse zakonsko določene oblike skupne lastnine, to so skupno premoženje zakoncev, zunajzakonskih partnerjev in registriranih istospolnih partnerskih skupnosti; dediščinska skupnost; rezervni sklad v etažni lastnini in mejna znamenja. Pri skupnem premoženju zakoncev, zunajzakonskih partnerjev in registriranih istospolnih partnerskih skupnosti se osredotoči tudi na odprta vprašanja, ki se pojavljajo v teoriji in praksi. Na koncu še predstavi dilemo ali je mogoče oblikovanje skupne lastnine na podlagi pravnega posla.
Keywords: skupna lastnina, skupno premoženje zakoncev, skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev, skupno premoženje registriranih istospolnih partnerskih skupnosti, dediščinska skupnost, rezervni sklad v etažni lastnini, mejna znamenja.
Published: 08.05.2012; Views: 1379; Downloads: 353
.pdf Full text (1,09 MB)

36.
Diskretni šarm ameriških kandidatov : komentar pri [dejavnosti] 24ur.com
Mićo Mrkaić, 2000, polemic, discussion, commentary

Keywords: volitve, izobraževanje, pokojninski sklad
Published: 04.06.2012; Views: 686; Downloads: 15
URL Link to full text

37.
Rizični sklad je tvegana ideja : komentar pri [dejavnosti] 24ur.com
Mićo Mrkaić, 2001, polemic, discussion, commentary

Keywords: rizični sklad, investicije, zavarovanje
Published: 04.06.2012; Views: 565; Downloads: 19
URL Link to full text

38.
39.
40.
Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica