| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 72
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
2.
Odnosi z vlagatelji : diplomsko delo univerzitetnega študija
Aleš Krapež, 2006, undergraduate thesis

Keywords: družba za upravljanje, vzajemni sklad, odnosi s finančnimi javnostmi
Published: 31.03.2008; Views: 1707; Downloads: 100
.pdf Full text (545,06 KB)

3.
Vzajemni skladi Zavarovalnice Triglav : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Ranko Babić, 2006, undergraduate thesis

Keywords: vzajemni sklad, portfelj, vlagatelj
Published: 31.03.2008; Views: 2810; Downloads: 64
.pdf Full text (371,45 KB)

4.
5.
Zaposlovanje v EU : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Urška Horvat, 2007, undergraduate thesis

Keywords: Evropski socialni sklad, evropska strategija zaposlovanja, trg dela
Published: 31.03.2008; Views: 1791; Downloads: 224
.pdf Full text (442,87 KB)

6.
INFORMACIJSKA PODPORA INVESTICIJSKIM IN INDEKSNIM SKLADOM V UPRAVLJANJU DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE
Biserka Fekonja, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Družba za upravljanje (v nadaljevanju DZU) mora v skladu z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje zagotavljati popolno evidenco imetnikov in vseh njihovih transakcij v skladih, ki jih upravlja. Za »klasične« vzajemne sklade, katerih investicijski kuponi niso uvrščeni s trgovanjem na Ljubljansko borzo, družba za upravljanje s primerno informacijsko podporo zagotavlja popolni pregled imetnikov investicijskih kuponov in njihovih transakcij, s tem pa tudi nad stanjem investicijskih kuponov v skladu. Pri skladih (ETF-exchange traded fund), ki kotirajo na borzi, se transakcije odvijajo na primarnem in sekundarnem trgu. Oblikujeta se dve vrednosti enote premoženja: »knjigovodska«, ki odraža stanje portfelja sklada in »tržna«, ki se oblikuje na borzi v odvisnosti od ponudbe in povpraševanja. Posledica primarnega trgovanja (prodaje oz. odkupa) je sprememba števila izdanih investicijskih kuponov, število le-teh lahko narašča ali se zmanjšuje glede na število prodanih oz. odkupljenih investicijskih kuponov. Slednje tako vpliva na spremembo v velikosti kapitala sklada. Nakup oziroma prodaja kuponov se vrši po knjigovodski vrednosti enote premoženja (v nadaljevanju VEP), ki jo izračunava DZU. Posledica sekundarnega trgovanja je sprememba imetništva investicijskih kuponov, ki se evidentira v centralnem registru Klirinško depotne družbe (v nadaljevanju KDD), število investicijskih kuponov pa ostane nespremenjeno. Trgovanje z investicijskimi kuponi ETF preko borze torej nima vpliva na velikost kapitala. Pri tem se zamenja lastnik investicijskih kuponov, sklad pa ne pridobi novega kapitala. Vlagatelji lahko investicijske kupone kupujejo ali prodajajo na borzi po tržni ceni. Pri tem se jim ne obračunajo stroški vstopnih ali izstopnih provizij temveč jih bremenijo le stroški borznega posredovanja. Družba za upravljanje je za ETF sklade dolžna voditi evidenco transakcij vlagatelja samo na primarnem trgu, hkrati pa zagotoviti, da je dnevno končno število investicijskih kuponov takega sklada usklajeno po obeh evidencah, v računalniški aplikaciji, ki podpira »pasivo« in v registru KDD. KDD je za vsak ETF sklad, ki ga upravlja Probanka upravljanje, odprla t.i. plavajoči račun, preko katerega potekajo prenosi investicijskih kuponov s trgovalnih računov vlagateljev na račun sklada v primeru prodaje in obratno v primeru nakupa investicijskih kuponov. Pregled dnevnih transakcij na plavajočem računu sklada omogoča vpogled v sistem KDD in njihovo aplikacijo Klient CRVP, s katerega DZU dnevno izpisuje promet po skladih in delniško knjigo sklada. Na osnovi teh izpisov se izračuna stanje investicijskih kuponov v obtoku po evidenci KDD, to pa mora ustrezati stanju v računalniški aplikaciji Moj denar, ki nudi informacijsko podporo v družbi za upravljanje. V pravilih upravljanja sklada je posebej predpisan postopek za izvršitev obračuna izplačila oz. vplačila investicijskih kuponov na primarnem trgu. Ker je največ transakcij na primarnem trgu prodaj investicijskih kuponov sklada ETF, sem v svoji diplomski nalogi na primeru Globalnega naložbenega sklada predstavila postopek izplačila investicijskih skladov, dnevno kontrolo stanja investicijskih kuponov sklada v obtoku in na plavajočem računu sklada. V svoji diplomski nalogi sem nakazala možne rešitve oziroma poenostavitve pri vodenju dnevnega stanja kuponov v skladu, saj je od tega odvisna izračunana vrednost enote premoženja sklada. Informacijska podpora procesom obračunavanja vplačil in izplačil mora omogočati čim več avtomatizma (uvoz podatkov, kjer za to obstaja možnost), saj se s tem zmanjša možnost napake zaradi »človeškega faktorja«. Vsak sklad ima svoja pravila upravljanja, v katerih so določeni parametri, ki jih mora aplikacija podpirati. V okviru podskladov Krovnega sklada Probanka (KSP) je več vrst kuponov oziroma varčevalnih načrtov s posebnostmi glede vstopnih in izstopnih stroškov, pri vplačilih v podsklade KSP in sklade ETF veljajo različne presečne ure glede p
Keywords: družba za upravljanje, vzajemni sklad, vzajemni sklad, ki kotira na borzi, investicijski kupon, stanje investicijskih kuponov v skladu, plavajoči račun sklada, delniška knjiga sklada, informacijska podpora, računalniška aplikacija, popolna evidenca vlagateljev, evidenca transakcij, vrednost enote premoženj
Published: 09.07.2009; Views: 1828; Downloads: 81
.pdf Full text (1,24 MB)

7.
UKREPI ZA REŠEVANJE FINANČNE KRIZE
Simona Verbovšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Izraz finančna kriza vsebuje poleg valutne in bančne tudi dolžniško krizo, saj zanjo ni enotne definicije. Do trenutne finančne krize, ki je najhujša po 2. svetovni vojni, je prišlo zaradi padca cen nepremičnin in prenehanja odplačevanja hipotekarnih kreditov. S hitrostjo in v obsegu, ki sta presenetila tako udeležence na trgih kakor tudi opazovalce, se je kriza takoj razširila na druge dele svetovnega finančnega sistema. Grozijo nam enormne posledice, saj že lahko čutimo posledice kot so zmanjšanje gospodarske aktivnosti, odpuščanja, porast brezposelnosti, stečaji podjetij in še kaj. Eden izmed načinov reševanja posledic krize so privatni prevzemi ali nacionalizacija kritičnih finančnih institucij, za odpravo vzrokov krize pa je potrebno stabiliziranje cen nepremičnin, oblikovanje cen novih finančnih instrumentov in obnova gospodarske rasti v ZDA in v svetu nasploh. Recesija se je s časovnim zamikom razširila povsod po svetu, vendar so zaradi vse večje globalizacije in tesnejše povezanosti trgov časovni zaostanki vse manjši, svetovna kontaminacija geografsko in sektorsko pa vse hitrejša. V svetu bo potrebno zgraditi novo mednarodno finančno arhitekturo, katere osnovni namen bi bil vzpostavitev pogojev za dobro delujoč mednarodni finančni sistem. Na področju mednarodnih financ se neprilagojenost sedanjega finančnega sistema novonastalim razmeram najbolj jasno kaže preko Mednarodnega denarnega sklada. Resna reforma mednarodne finančne arhitekture bo tako morala vsebovati ne le spremenjen vsebinski mandat te institucije, temveč bo morala zagotoviti tudi precej večji pomen razvijajočih se držav pri njenem upravljanju. Na vsebinskem področju dolgoročne rešitve mednarodnega finančnega sistema ne bodo mogoče, če ne bo vzpostavljen okvir, v katerem bi države učinkovito usklajevale svoje politike deviznega tečaja in odpravljale presežna plačilnobilančna neravnotežja. Za doseganje obeh ciljev bi bil Mednarodni denarni sklad, če bi bil primerno vsebinsko prilagojen, lahko primeren institucionalni okvir.
Keywords: finančna kriza, hipotekarni krediti, povezanost svetovnega gospodarstva, gospodarska rast, mednarodni učinki, recesija, protikrizni ukrepi, nova finančna arhitektura, Mednarodni denarni sklad
Published: 08.12.2009; Views: 4994; Downloads: 1203
.pdf Full text (762,96 KB)

8.
KORIŠČENJE SREDSTEV KOHEZIJSKE POLITIKE V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA
Petra Magdič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Slovenija si je z vstopom v Evropsko unijo poleg številnih prednosti pridobila pravico do črpanja kohezijskih sredstev. Kohezijska sredstva so sredstva strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, ki so namenjena hitrejšemu razvoju ter zmanjševanju in izravnavanju razvojnih razlik med državami članicami in regijami Evropske unije. Podjetja in organizacije, ki želijo dobiti sredstva kohezijske politike, se prijavljajo na določene in njim ustrezne razpise. Poleg zamisli za uspeh, je na razpisu potrebna dobra priprava projekta in dokumentacije. Evropsko unijo prepričajo le najbolj inovativni in dobro pripravljeni projekti. S samo pripravo projekta je potrebno začeti dovolj zgodaj, saj po izidu razpisa ni veliko časa. V diplomskem delu je opisan projekt, ki se izvaja v Občini Slovenska Bistrica in je delno sofinanciran s sredstvi kohezijskega sklada. Projekt »Celovito urejanje porečja Dravinje« je sestavljen iz treh podprojektov in sicer Izgradnje komunalne infrastrukture za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode, Izgradnja komunalne infrastrukture za zagotavljanje ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo ter Izgradnja centra za ravnanje z odpadki II. reda Slovenska Bistrica. Iz kohezijskega sklada so sofinancirani le upravičeni stroški, h katerim sodijo gradnja in nabava potrebne opreme, nadzor in vodenje projekta in komuniciranje ter oglaševanje.
Keywords: kohezijska politika, strukturni skladi, Kohezijski sklad, finančno obdobje 2007–2013, Celovito urejanje porečja Dravinje, priprave na razpis
Published: 17.12.2009; Views: 2730; Downloads: 338
.pdf Full text (594,73 KB)

9.
PROGRAMI AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA V OKVIRU EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA - PRIMER UPORABE V PODJETJU ETI ELEKTROELEMENT, D.D. IZLAKE
Tatjana Gošte, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Za uresničevanje poslovnih ciljev mora kadrovska služba aktivno sodelovati pri oblikovanju strategije podjetja, pri čemer ima načrtovanje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih zelo pomembno vlogo pri realizaciji kadrovske strategije. Kadrovska funkcija mora biti dobro in organsko povezana z ostalimi poslovnimi funkcijami v podjetju. Diplomsko delo opisuje uporabo programa aktivne politike zaposlovanja v okviru Evropskega socialnega sklada, in sicer v podjetju ETI Elektroelement d.d.d Izlake. Predstavlja obseg in strukturo izobraževanja in usposabljanja delavcev v letih 2004 do 2007 in rezultate programa. Na osnovi podatkov iz kadrovske evidence podjetja ter ankete med udeleženci programov izobraževanja in usposabljanja smo preverjali veljavnost dveh hipotez, posebej smo opravili tudi vsebinsko analizo programov usposabljanja.
Keywords: Evropska unija Evropski socialni sklad zaposlovanje EURES izobraževanje
Published: 14.12.2009; Views: 1653; Downloads: 84
.pdf Full text (517,43 KB)

10.
ALTERNATIVE VARČEVANJA ZA DODATNO POKOJNINO
Matej Kotnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Vse slabše razmerje med aktivnim in pasivnim prebivalstvom in visoke prispevne stopnje so značilnosti obstoječih javnih pokojninskih sistemov, ki temeljijo na dokladnem sistemu financiranja pokojnin. Zaradi naraščanja velikega števila upokojenih je bilo nujno potrebno reformiranje pokojninskega sistema. Sprejeti novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zajema poleg obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja vseh zaposlenih, imenovanega 1. steber, še 2. in 3. steber. Drugi steber je obvezen za delavce, ki so upravičeni do benifikacije in prostovoljen za vse zaposlene. Država omogoča za vplačevanje dodatnih prostovoljnih oblik pokojninskih zavarovanj uveljavljanje davčnih olajšav zaposlenim in njihovim delodajalcem. Izvajalci prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja so v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vzajemni pokojninski skladi, pokojninske družbe in zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskih zavarovanj. Oblike tretjega stebra so neobvezne, prepuščene svobodni volji vsakega posameznika.
Keywords: Ključne besede: pokojninski sistem, obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, vzajemni pokojninski sklad, zavarovalnica.
Published: 01.06.2010; Views: 2011; Downloads: 148
.pdf Full text (960,93 KB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica