| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
EFEKTIVNA OBRESTNA MERA
Tatjana Majcen, 2010, final seminar paper

Abstract: Diplomski seminar je osredotočen na efektivno obrestno mero, kot kazalnik dejanske cene izposojenega denarja. Efektivna obrestna mera je podatek, ki ščiti potrošnike pred bančnimi goljufijami v obliki oderuških obresti. Na efektivno obrestno mero vplivajo različni dejavniki kot so različni načini obrestovanja, štetje časa, različni stroški… Da bi razumeli efektivno obrestno mero kot kazalnik dejanske cene denarja, moramo vse te dejavnike razumeti, saj odločilno vplivajo na njo. S kasnejšo spremembo teh dejavnikov, se lahko EOM tudi spremeni. S sprejetjem evropske Direktive o potrošniškem kreditiranju, se bodo tudi na trgu potrošniškega kreditiranja pojavile spremembe. Nastal bo velik trg ponudnikov potrošniških kreditov, v katerem se bodo potrošniki težko znašli. Zato je tudi Zveza potrošnikov Slovenije v okviru ECRC, Evropske komisije za odgovorno kreditiranje, sodelovala pri oblikovanju splošnih načel odgovornega kreditiranja. Vsako načelo vsebuje točke, ki podrobno razlagajo, kako naj poteka kreditiranje v prid potrošnika. Efektivno obrestno mero si lahko tudi sami izračunamo s pomočjo matematičnih metod in sicer z bisekcijo ali z Newtonovo metodo. EOM definira edino pozitivno ničlo polinoma, ki podaja ekvivalenco glavnic ob zaključnem terminu. Še lažje je preveriti, ali je že izračunana EOM pravilna, kar sem tudi storila za nekaj primerov kreditov.
Keywords: efektivna obrestna mera (EOM), dejanska cena denarja, obrestovanje, evropska direktiva, krediti.
Published: 24.01.2011; Views: 3230; Downloads: 421
.pdf Full text (3,06 MB)

2.
POMEN IN VRSTE KREDITOV TER KREDITIRANJE V NOVI LJUBLJANSKI BANKI
Tanja Kranjec, 2011, final seminar paper

Abstract: Za lažje razumevanje kredita je potrebno najprej ločiti med pojmoma posojilo in kredit. Že v rimskem pravu sta imela izraza različen pomen. Posojilo je samo vrsta kupčije, s katero med strankama nastane kreditno razmerje. Vsaka kupčija, pri kateri se stranki dogovorita, da sta dajatev in nasprotna dajatev časovno razmaknjeni, imata za posledico nastanek kreditnega razmerja in s tem upnika in dolžnika. V primeru, da gre za posojanje denarnih sredstev, bi bil primernejši izraz posojilo. Kredit pa pomeni začasen prenos vrednosti od kreditodajalca na kreditojemalca. V slovenskem bančnem prostoru je v preteklih letih prišlo do velikih sprememb. Nove komitente banke pridobivajo s ponudbo ugodnejših storitev za komitente, z nastankom novih gospodarskih subjektov ali pa s privabljanjem komitentov konkurence. Pri tem pa je banka izpostavljena kreditnemu tveganju, ki pomeni tveganje izgube kot posledica dolžnikove nezmožnosti, da izpolni svoje finančne oziroma pogodbene obveznosti. Pri znižanju obrestne mere povpraševanje po kreditu narašča. Po drugi strani pa bo pri visokih obrestnih merah posledično prišlo do prekomernega varčevanja, kar bo vplivalo na proizvodnjo in posledično na brezposelnost.
Keywords: vrste kreditov, pomen kreditov, kreditna pogodba, kreditno razmerje efektivna obrestna mera, kreditno tveganje, študentski krediti, Nova Ljubljanska banka d.d.
Published: 24.11.2011; Views: 2580; Downloads: 272
.pdf Full text (390,95 KB)

3.
IZRAČUN EFEKTIVNE OBRESTNE MERE V OKOLJU ASP.NET
Marko Leben, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo se osredotočili na razvoj rešitve izračuna efektivne obrestne mere v razvojnem okolju ASP.NET. Ker za izračun efektivne obrestne mere potrebujemo podatke o denarnih tokovih in pripadajoče datume odplačil, smo izdelali spletno aplikacijo, ki na podlagi vnesenih parametrov ustvari informativni izračun želenega posojila in izračuna efektivno obrestno mero. Izračun efektivne obrestne mere smo naredili na iterativni in rekurzivni način ter primerjali obe varianti izračuna. Po opravljeni primerjavi, na podlagi testnih tabel, smo prišli do spoznanja, da sta si načina dokaj podobna, vendar je primerjava pokazala, da je rekurzivni način nekoliko hitrejši od iterativnega. Primerjali smo tudi rezultate informativnega izračuna z drugimi ponudniki spletnih informativnih izračunov najema posojil, kjer smo ugotovili, da je izračun efektivne obrestne mere točen, informativni izračun pa konkurenčen ostalim.
Keywords: ASP.NET 4 Web Forms, C#, Informativni izračun, Efektivna obrestna mera, EOM, rekurzija
Published: 06.10.2011; Views: 1473; Downloads: 260
.pdf Full text (2,98 MB)

4.
ZAKON O POTROŠNIŠKIH KREDITIH (ZPotK-1) - POUDAREK NA OBLIGACIJSKO PRAVNIH POSLEDICAH PRI SKLEPANJU POTROŠNIŠKIH KREDITNIH POGODB
Miha Malek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana tematika s področja potrošniškega kreditiranja v Sloveniji, s predstavitvijo Zakona o potrošniških kreditih ( ZPotK-1 ) in poudarkom na obligacijsko pravnih posledicah pri sklepanju potrošniških kreditnih pogodb. V drugem poglavju avtor definira pojma potrošniška kreditna pogodba in potrošnik po ZPotK-1, ter jih primerja z ureditvijo po Zakonu o varstvu potrošnikov in Zakonom o obligacijskih razmerjih. Prav tako prikaže razmerje med ZPotK-1 in obligacijskim zakonikom (OZ). Sledi prikaz razvoja pravne ureditve potrošniškega kreditiranja v Sloveniji od leta 2000 naprej, ko je bil sprejet Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2000), ki je kot prvi celovito uredil področje potrošniškega kreditiranja. Tretje poglavje je namenjeno predstavitvi zakonskih obveznosti pred sklenitvijo potrošniške kreditne pogodbe. Avtor predstavi področje oglaševanja potrošniških kreditov, ki pomembno vpliva na potrošnikovo izbiro, kateri kredit bo najel. Sledi obveznost zagotovitve predhodnih informacij, ki jih je kreditodajalec dolžan zagotoviti potrošniku. Poglavje se zaključi s predstavitvijo obvezne ocene kreditne sposobnosti potrošnika in informacijskega sistema SISBON, ki sta namenjena izpolnitvi načela odgovornega posojanja denarja. V četrtem poglavju se avtor ukvarja z zakonsko predpisano obliko in sestavo potrošniške kreditne pogodbe ter z možnostjo spremembe njenih pogodbenih določil. Potrošniška kreditna pogodba mora biti sestavljena v pisni obliki in mora vsebovati vse zakonsko predpisane informacije, ki jih je ZPotK-1, v primerjavi s predhodnikom razširil (kreditna obrestna mera, efektivna obrestna mera, znesek kredita, pravice in obveznosti pogodbenih strank, skupni stroški kredita, zavarovanja, obdobje trajanja itd ..). Peto poglavje prikazuje različne načine prenehanja kreditnega razmerja in njihove posledice. Najpogostejši razlog prenehanja kreditnega razmerja je odplačilo potrošniškega kredita v skladu z dinamiko odplačevanja po potrošniški kreditni pogodbi. Vendar temu ni vedno tako, saj poznamo tudi ostale načine prenehanja, ki so posledica kršitev potrošniške kreditne pogodbe s strani kreditodajalca ali potrošnika (razdor kreditne pogodbe) ali drugih dejanj pogodbenih strank (predčasno odplačilo kredita, cesija itd ..). V šestem poglavju avtor na kratko predstavi posebne oblike potrošniških kreditnih pogodb oz. kreditov (finančni leasing, hipotekarna potrošnika kreditna pogodba, pogodba o dovoljeni prekoračitvi, povezana kreditna pogodba), za katere velja ZPotK-1 ter našteje potrošniške kreditne pogodbe za katere ZPotK-1 ne velja. Sedmo poglavje služi predstavitvi sodne prakse s področja potrošniškega kreditiranja. Avtor predstavi tri sodne primere (dva primera iz slovenske sodne prakse in enega iz sodne prakse sodišča EU). Diplomsko delo se zaključi z osmim poglavjem v katerem avtor poda sklepne ugotovitve.
Keywords: Potrošnik, potrošniška kreditna pogodba, Zakon o potrošniških kreditih, kreditodajalec, kreditojemalec, obrestna mera, efektivna obrestna mera, zavarovanje, obligacijsko razmerje, finančni leasing
Published: 23.01.2013; Views: 3494; Downloads: 640
.pdf Full text (349,97 KB)

5.
Stanovanjski krediti fizičnih oseb
Barbara Smerdel, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Nakup stanovanja ali gradnja hiše sta za vsakega posameznika velik strošek. Le redkokdo si lahko priskrbi stanovanje brez bančnega kredita. Zato si ljudje uresničijo željo po svojem stanovanju s pomočjo najema stanovanjskega kredita. Pri iskanju ponudb morajo biti, poleg obrestne mere, pozorni tudi na ostale stroške, ki spremljajo odobritev stanovanjskega kredita. Banke za ta namen izdelajo informativne izračune, ki vsebujejo vse pripadajoče stroške. Ker so tovrstni krediti velikih vsot in daljše ročnosti, banke za zavarovanje zahtevajo hipoteko na nepremičnino. Ta nepremičnina mora biti bremen prosta, lahko pa se zastavi nepremičnina, ki je predmet nakupa. To je pri mladih kreditojemalcih skoraj pravilo, saj v lasti nimajo nobene druge nepremičnine. Isti problem se pri nakupu nepremičnine pojavlja tudi v drugih sosednjih evropskih državah, zato raziščemo stroške stanovanjskih kreditov še v dveh državah, in sicer na Hrvaškem in v Avstriji. Rezultati raziskave so pokazali, da se kreditojemalci v Avstriji in Sloveniji zadolžujejo po občutno nižjih obrestnih merah oz. so nižji celotni stroški pridobitve kredita kot pri kreditojemalcih na Hrvaškem.
Keywords: Stanovanjski kredit, obrestna mera, efektivna obrestna mera, hipoteka.
Published: 12.08.2016; Views: 560; Downloads: 99
.pdf Full text (838,88 KB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica