| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
DUŠEVNO ZDRAVJE PRI ŽENSKAH S POTRJENIM RAKOM DOJKE
Anita Mešić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega (empiričnega) dela. V teoretičnem delu smo predstavili rak dojke, duševno zdravje, duševne motnje in vzroke duševnih motenj. Prav tako smo poudarili promocijo in preventivo duševnega zdravja ter rehabilitacijo duševnih motenj. Opredelili smo najbolj pogoste duševne motnje, ki se pojavljajo v času potrditve rakave bolezni. Poudarili smo pomen dobre komunikacije med medicinsko sestro in pacientko, ki je v času zdravljenja ključnega pomena. Na podlagi raziskave smo predlagali ambulantni program edukacije o simptomih porušenega duševnega zdravja in preprečevanje le-tega v začetni fazi soočanja z boleznijo. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati anketne raziskave. Vprašalnik je izpolnilo 68 od 110 pacientk, ki so imele potrjen rak dojke v Posavju, v zadnjih treh letih (2007, 2008 in 2009). Rezultate ankete kažejo slabo informiranost pacientk glede možnih duševnih motenj v času zdravljenja raka dojk.
Keywords: Ključne besede: rak dojke, duševno zdravje, duševne motnje, medicinska sestra, komunikacija, edukacija.
Published: 14.06.2010; Views: 2823; Downloads: 388
.pdf Full text (920,52 KB)

3.
PRAVICA OTROKA DO SVOBODE VESTI
Monika Pevec Forštner, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Prvi zametki razvoja pravice otroka do svobode vesti segajo od sužnjelastniške grške in rimske patrie potestas, preko različnih pravnih dokumentov, ki so svobodo vesti prepovedale ali omejevale do novejših teorij prežetih s humanizmom, ki so začele svobodo vesti tolerirati in kasneje dovoljevati kot primarno osebno človekovo pravico. V diplomski nalogi so najprej opredeljeni pojmi: »otrok«, »pravica«, »svoboda«, »svoboščina« in »vest«. V 17. stoletju naj bi bili »otroci« še pod popolno jurisdikcijo staršev. Kasneje je viden postopen prehod pravic s staršev na otroka. Danes je »otrok« v t.i. »svobodni moderni družbi« nosilec pravice do svobode vesti, mišljenja in vere. Beseda »otrok« ni vedno vezana na starost otroka (18 let), ampak v posamičnih določbah tudi na njegovo poslovno sposobnost, telesno in duševno zdravje, kar je v pravni korelaciji z roditeljsko pravico. »Pravice« so regulatorji razmerij med odvisnimi družbenimi subjekti neenake družbene moči. Gre za dominacijo močnejšega nad šibkejšim - otrokom, pri kateri se vzpostavljajo kompromisne meje in možnosti konfliktov. Pravica do svobode vesti je izrazito naravna pravica, ki je skupna vsem ljudem, splošna, temeljna, nepremoženjska, osebna (osebnostna), civilno pravna, neodtujljiva (neprenosljiva), spremenljiva in večrazsežnostna. Dolgo časa se je »svoboda vesti« navezovala le na verske opredelitve, v novejšem času pa je dobila posveten pomen. Gre za duševen proces — metafizična in etična vprašanja, ki se odmikajo pravniški kategorizaciji. Ta vprašanja so obravnavali mnogi primeri Evropskega sodišča za človekove pravice: Kokkinakis: Grčija (1993), Buscarini: San Marino (1999), Campbell: Cossans (1982), Arrowsmith: Anglija (1978). Pravica do svobode vesti se povezuje z večimi človekovimi pravicami, kot so; pravica do svobodnega izražanja (verbalno izražanje, izražanje v pisni obliki, oblačenje, izkazovanje ljubezenskih čustev, osebna imena otrok). To izražanje je pri otrocih lahko sporno predvsem v šoli. Gre za izražanje otrok ter izražanje javnih institucij. Pravica do družinskega življenja in zasebnosti, ki se pojavlja v razmerju »otrok — šola« ter »otrok-starši« v povezavi popolnim izvrševanjem roditeljske pravice in s tem varovanja otrokovih koristi. Pravica do izobraževanja, ter v zvezi s tem prepoved indoktrinacije države oziroma šol. Pravica do zbiranja in združevanja v šolskih prostorih ali zunaj pouka. Pravo ureja razmerja med posameznikom in državo ter med posamezniki kot nosilci pravic in obveznosti. Pri tem sta pomembna otrokov položaj v družini, pooblastila oziroma pravice staršev (izvrševanje roditeljske pravice), ter položaj otroka v razmerju do države (šolstvo, zdravstvo, centri za socialno delo, vzgojni zavodi). »Družina« je najožja življenjska skupnost, kjer imajo starši pravico, da zagotovijo svojim otrokom versko in moralno vzgojo, v skladu s svojim prepričanjem in otrokovo starostjo in zrelostjo, ter njihovo, t.j. otrokovo svobodo vesti, z versko in drugo opredelitvijo ali prepričanjem, tako, da otrokom pojasnjujejo ali svetujejo. Imajo tudi pravico, da država na področjih, ki so v njeni pristojnosti, spoštuje njihove predstave o vzgoji in pouku. Poseganje države v to zasebno sfero svobode vesti je omejeno, oziroma se lahko omeji samo pod zakonsko določenimi pogoji. Država ima dolžnost zagotoviti, da se v šolah ne dogaja indoktrinacija. Država je dolžna, da religiozna in filozofska prepričanja staršev spoštuje v celotnem šolskem izobraževalnem programu, kar pomeni, da jih priznava, upošteva in vzame v obzir. Možni so različni konflikti , kolizije med državo, šolo in starši. Vsebinska razlika med razmerjem starši (kot zastopniki otroka) in državo, ter v razmerju staršev do otroka, je razvidna tudi iz 41. člena Ustave RS. Prvi del te določbe je namenjen varovanju starševskih pravic pred neupravičenim vmešavanjem države in tretjih oseb in določa, da imajo starši pravico, da v skladu s svoj
Keywords: človekova pravica, otrokova pravica, svoboda vesti, svoboščina, pravica do svobodnega izražanja, največja otrokova korist, roditeljska pravica, kolizija - konflikt med interesi, religiozno in filozofsko prepričanje, indoktrinacija, edukacija, primarno pravno varstvo otroka, laična država
Published: 07.12.2010; Views: 4328; Downloads: 399
.pdf Full text (1,06 MB)

4.
Edukacija pacientov z degenerativnimi okvarami gibal
Danijela Dobovičnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so opredeljene degenerativne okvare gibal in podrobneje opisane njihove značilnosti. Nadaljevanje smo namenili predstavitvi značilnosti kronične degenerativne in počasi napredujoče bolezni sklepov — artroze. Opisali smo najpogosteje prizadete sklepe človeškega telesa, njihove klinične slike in načine zdravljenja. Opisali smo tudi zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre pri edukaciji pacientov z artrozo / degenerativnim revmatizmom, rehabilitacijo le-teh ter dodali nekaj splošnih priporočil. Predstavili smo edukacijo teh pacientov iz vidika zdravstvene nege, fizikalne in delovne terapije ter socialne, psihološke in poklicne obravnave. Izpostavili smo vaje za kakovostnejše življenje pacientov z artrozo. Namen diplomskega dela je opozoriti na pomembnost edukacije pacientov v času, ko se ta bolezen — artroza pri njih šele odkriva oziroma je že diagnosticirana, ter prikazati vlogo in pomen medicinske sestre pri edukaciji teh pacientov. V ta namen smo izvedli raziskavo ter primerjali dobljene rezultate med 20 medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki, zaposlenimi v SB Celje na Oddelku za ortopedijo in športne poškodbe in med 20 medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki, zaposlenimi v UKC Maribor na Kliniki za kirurgijo — Oddelku za ortopedijo. V empiričnem delu smo prikazali izsledke raziskave. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Z analiziranim anketnim vprašalnikom smo izvedeli, da imajo nekaj več znanja o degenerativnih okvarah gibal (54,3%) in o artrozi (95%), ter se bolj posvečajo edukaciji pacientov z le-temi, zaposleni v SB Celje na Oddelku za ortopedijo in športne poškodbe. Večina, 75% anketiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov je ustrezno zdravstveno-vzgojno poučenih za delo s pacienti, ki zbolevajo za to boleznijo, v veliki večini, s 55% pa tudi menijo, da so za svoje znanje in poučenost o tej bolezni odgovorni sami — predvsem njihova samoinciativnost. 50% anketiranih oseb je seznanjenih z obstajanjem vaj za kakovostnejše življenje z artrozo in izvajanje le-teh svojim pacientom priporočajo v kar 95%.
Keywords: ortopedija, degenerativne okvare gibal, artroza, edukacija, medicinska sestra, izvajanje vaj
Published: 02.02.2011; Views: 3542; Downloads: 849
.pdf Full text (4,23 MB)

5.
Poučevanje bolnikov s kronično ledvično boleznijo pred pričetkom nadomestnega zdravljenja
Polonca Pirnat, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili pomen zgodnjega poučevanja bolnikov pred pričetkom nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi. Predstavili smo načrt in vsebino programa učenja oz. preddializno edukacijo bolnikov. Pomembno je, da je bolnik pravočasno seznanjen s potekom bolezni in možnostmi nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi. Predstavljene so vse tri metode nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi in sicer hemodializa, peritonealna dializa in transplantacija. Predstavili smo tudi psihološki vpliv pri bolnikih s končno ledvično odpovedjo in poudarili pomen vključevanja psihologa v program načrta preddializne edukacije. V diplomskem delu smo predstavili tudi rezultate raziskave, ki smo jo izvedli pri bolnikih, ki so pričeli z dializnim zdravljenjem v letu 2008. V raziskavi smo ugotavili, da je v program preddializne edukacije vključenih le 2/3 anketiranih bolnikov. Potrebne bodo korenite spremembe v izvedbi in vodenju programa preddializne edukacije. Bolniki ne dobijo dovolj informacij o svoji bolezni, o metodah nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi, kar v končni fazi vpliva na bolnikovo aktivno vključevanje v proces zdravljenja.
Keywords: bolnik, medicinska sestra, nadomestno zdravljenje, preddializna edukacija, zdravstvena vzgoja
Published: 12.05.2011; Views: 2454; Downloads: 356
.pdf Full text (1,17 MB)

6.
Vloga medicinske sestre pri preprečevanju napredovanja kronične ledvične bolezni pri otroku in mladostniku
Sabina Eberl, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Kronična ledvična bolezen (KLB) ni tipična bolezen otroške dobe, njena pogostnost je pri otrocih in mladostnikih precej manjša kot pri odraslih. Predstavlja pomemben zdravstveni problem otrok in mladostnikov. Z zdravstveno vzgojnim delom medicinska sestra (MS) in sodelujoči zdravstveni tim pomaga do upočasnitve napredovanja KLB in do podaljšanja časa prihoda na nadomestno zdravljenje. Metodologija raziskovanja: Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 21 vprašanj. 6 vprašanj je bilo zaprtega in 15 odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 12 članov negovalnega tima iz Centra za otroško dializo in 10 članov negovalnega tima Kliničnega oddelka za nefrologijo, Pediatrične klinike, UKC Ljubljana. 5 članov iz obeh negovalnih timov je sodelovanje zavrnilo. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so starši otrok oz. mladostnikov s KLB poučeni o pomenu preddializne edukacije in s katerimi težavami otrok oz. mladostnikov in njihovih staršev se medicinske sestre srečujejo v preddializni edukaciji. Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da so po mnenju 76 % anketiranih zaposlenih starši otrok oz. mladostnikov s KLB dokaj dobro seznanjeni z namenom preddializne edukacije: preprečevanje napredovanja KLB pri otroku in mladostniku. Ugotovili smo, da 32 % anketiranih izvaja največ ZV dela na področju dietne prehrane, 32 % vnosu tekočine v telo in 26 % uživanju predpisane medikamentozne terapije. Sklep: S strani MS in zdravstvenega tima bo potrebno še veliko poučevanja otrok oz. mladostnikov s KLB in njihovih družin. Otroci in mladostniki s KLB in njihove družine morajo upoštevati vse ukrepe za upočasnitev napredovanja KLB, saj podaljšujejo čas prihoda na nadomestno zdravljenje, ob enem pa predstavljajo aktivno vključevanje v proces zdravljenja.
Keywords: Otrok in mladostnik, medicinska sestra, kronična ledvična bolezen, preddializna edukacija, zdravstvena vzgoja, končna ledvična odpoved, nadomestno zdravljenje
Published: 18.05.2012; Views: 2327; Downloads: 367
.pdf Full text (1,18 MB)

7.
Edukacija pacientov s kronično obstruktivno boleznijo o inhalacijski terapiji
Damjana Kresnik Gabršček, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je ireverzibilna in napredujoča obstruktivna motnja ventilacije. Bolezen je najpogosteje posledica dolgoletnega kajenja ali dolgotrajne izpostavljenosti škodljivostim iz ozračja in vodi v postopen upad pljučne funkcije. Za bolnike je zelo pomembno, da dobro poznajo svojo bolezen in njeno obvladovanje. Glavna naloga zdravstvenih delavcev pri obravnavi bolnikov s KOPB je poučevanje o naravi, zdravljenju in možnih zapletih bolezni. Metodologija raziskovanja: Intervju smo uporabili za iskanje odgovorov na raziskovalna vprašanja. Intervjuvali smo bolnike s KOPB in medicinske sestre, ki se ukvarjajo z edukacijo bolnikov v Zdravstvenem domu Šentjur in Bolnišnici Topolšica. Rezultate smo predstavili v tabelah ali z grafi. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je znanje bolnikov o inhalacijski terapiji v obeh ustanovah dobro, vendar na nekaterih področjihnepopolno. Sklep: Menimo, da v zdravstvenih ustanovah posvečajo premalo pozornosti učenju pravilne in učinkovite aplikacije inhalacijskih zdravil bolnikov, kar je pogoj za optimalen terapevtski učinek in posledično boljšo kakovost življenja bolnikov.
Keywords: Kronična obstruktivna pljučna bolezen, inhalacijska terapija, aplikacija inhalacijskih zdravil, edukacija bolnikov, šola KOPB.
Published: 25.11.2013; Views: 1428; Downloads: 478
.pdf Full text (1,23 MB)

8.
POUČENOST PACIENTOV O PERITONEALNI DIALIZI, KOT IZBIRI NADOMESTNEGA ZDRAVLJENJA
Mojca Zavolovšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu smo predstavili pomen poučenosti pacientov o peritonealni dializi, kot izbiri nadomestnega zdravljenja pri končni ledvični odpovedi. Predstavili smo pomen dobre psihične in fizične priprave pacienta in pomen dobre edukacije. Poleg tega smo predstavili pomen dobrega sodelovanja pacienta in raziskali poučenost pacientov o peritonealni dializi, kot izbiri nadomestnega zdravljenja. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. S pomočjo anketnih vprašalnikov smo pridobili odgovore na vprašanja, ki smo jih nato obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010 in Microsoft Office Excel 2010. Rezultati: Iz raziskave je razvidno, da so anketiranci v 84 % odgovorili, da so z edukacijo pridobili dovolj informacij o možnostih nadomestnega zdravljenja. Največ informacij so o ledvični bolezni in možnostih zdravljenja dobili od medicinske sestre, tako se je odločilo 53 % anketirancev, 33 % anketirancev pa pravi, da jim je največ informacij podal zdravnik. 83%, anketirancev meni, da so bili najbolje seznanjeni s peritonealno dializo, 61% je bilo najbolje seznanjenih s hemodializo in 55% anketirancev s transplantacijo. Sklep: Bistveno je, da se pacienti učinkovito izobrazijo, preden začnejo izvajati peritonealno dializo na domu. Veliko medicinskih sester razvije svoj značilen slog poučevanja, vendar je za razvoj k pacientu usmerjenega izobraževanja pomembno poznati različne načine, kako paciente učiti. Poučevanje skupine je odličen način učenja pacientov. Ne samo, da se tako pacienti lahko učijo drug od drugega, se tako pomaga tudi medicinski sestri, saj lahko hkrati poučuje več pacientov hkrati. Vendar pa je pri tem potrebno biti pozoren, da se učni načrt osredotoča na pacienta samega in njegove individualne okoliščine.
Keywords: pacient, medicinska sestra, nadomestno zdravljenje, edukacija, peritonealna dializa
Published: 12.10.2016; Views: 642; Downloads: 57
.pdf Full text (943,27 KB)

9.
Seznanjenost pljučnih bolnikov o simptomih in ukrepih ob nastanku akutne dihalne stiske
Sanela Pajić, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Akutna dihalna stiska je bolezenski proces, ki zaradi svojega zapletenega mehanizma nastanka zahteva temeljito obravnavo in pravočasno ukrepanje. Za zdravstvene delavce je izrazito pomembno, da se ves čas izobražujejo na področju prepoznave dihalne stiske, saj le tako lahko preprečijo potek bolezni v ogrožajoče stanje, ki lahko posledično vodi v smrt bolnika. Prav tako imajo pomembno vlogo pri zdravljenju dihalne stiske bolniki sami, saj z ustreznim znanjem in disciplino največ pripomorejo k obvladovanju bolezni in s tem same dihalne stiske. Metodologija: Uporabljeni sta bili deskriptivna in kvantitativna metoda dela. Kot instrument raziskave smo anketni vprašalnik, ki je vseboval 22 vprašanj, s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word in Microsoft Excel analizirali ter pridobljene podatke proučili in jih smiselno uredili.
Keywords: pljučni bolniki, akutna dihalna stiska, medicinska sestra, edukacija bolnikov.
Published: 23.02.2017; Views: 428; Downloads: 63
.pdf Full text (1,49 MB)

10.
Samoocena znanja udeležencev o sladkorni bolezni v šoli za sladkorne bolnike
Ana Vodeb, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Zdravstvena vzgoja bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2 je ključnega pomena, saj je od edukacije bolnika odvisno njegovo sprejemanje bolezni, sprememba življenjskega sloga in življenja z novo boleznijo. Medicinska sestra si prizadeva, da bolnika nauči zdravega življenjskega sloga, v katero spadajo zdrava prehrana, redna telesna dejavnost, primerna osebna higiena in samokontrola sladkorne bolezni. Velik poudarek se daje tudi na podajanju informacij o sladkorni bolezni nasploh, kaj to je, kakšni so njeni zapleti, kateri vzroki privedejo do takšnega stanja in še veliko več. Namen diplomskega dela je ugotoviti s kakšnim znanjem so udeleženci prišli v Šolo za sladkorne bolnike in ali je znanje ob koncu edukacije zadovoljivo. Metodologija raziskovanja: V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno in kvalitativno metodo dela. Od septembra do novembra 2016 smo izvedli anonimno anketiranje, ki je zajemalo 30 udeležencev Šole za sladkorne bolnike. Anketa je vsebovala 44 vprašanj odprtega in zaprtega tipa in je bila sestavljena iz dveh delov. Prvega smo izvedli pred začetkom edukacije v Šoli za sladkorne bolnike, drugega pa ob koncu. Rezultati: Ugotovili smo, da udeleženci v Šoli za sladkorne bolnike pridobijo potrebna znanja in veščine. Zapomnili so si veliko več informacij, ki so bile pokazane praktično in povedane ustno, kot pa podane samo v obliki knjig in zloženk. Medicinska sestra je oseba, katera je največ naučila udeležence o sladkorni bolezni. Pomembno, da je program edukacije pacientov skrbno načrtovan, sistematično urejen in predstavljen pacientom na razumljiv način. Sklep: Iz leta v leto narašča število obolelih s sladkorno boleznijo tipa 2. Zato je pomembno, da se osebe, ki so bile diagnosticirane s sladkorno boleznijo, udeležijo sistematičnega učenja in pridobijo potrebna znanja. Informacija o diagnozi jih preseneti in so motivirani za sprejemanje znanja in upoštevanje nasvetov glede spremembe življenjskega sloga in sprejemanjem nadzora nad lastnim življenjem.
Keywords: sladkorna bolezen, sladkorna bolezen tipa 2, edukacija, zdravstvena vzgoja, znanje, samoocena
Published: 31.03.2017; Views: 598; Downloads: 138
.pdf Full text (1,82 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica