1. Akvaponika - plavajoči vrtovi na domačem ribniku za samooskrbni sistem pridelave zelenjaveEva Kikl, 2020, undergraduate thesis Abstract: Plavajoči vrtovi so bili narejeni v okviru diplomske naloge. Namen je bil ugotoviti, ali bi zelenjadnice lahko gojili na domačem ribniku in kakšni materiali bi bili najbolj primerni za izdelavo vrtov. V projektu so bili štirje plavajoči vrtovi. Dva sta imela dodan substrat, dva sta bila brez njega. Na vseh štirih so bile nasajene enake vrste zelenjadnic. Primerjali smo rast in razvoj rastlin, zelene listne mase in korenine. Ugotovili smo, da so se bolje obnesli vrtovi z dodanim substratom. Na njih se je razvilo več zelene listne mase in plodov, kot na vrtovih brez substrata. Prav tako so se bolje razrastle korenine na vrtovih, ki so imeli substrat. Ugotovili smo, da bi bilo bolje uporabiti nekaj drugačnih materialov. Eden izmed njih bi bila vinogradniška žica, s katero smo speli mrežo na spodnji strani okvirja, saj je pretanka, hitro zarjavi ter se odlomi. Bolje bi bilo uporabiti tršo pocinkano žico. Na vrtovih s substratom se je pojavil plevel, na vrtovih brez substrata pa ne. Keywords: Akvaponika, plavajoči vrtovi, ribnik, samooskrba Published in DKUM: 25.09.2020; Views: 1225; Downloads: 176
Full text (2,09 MB) |
2. E-vrt: mreža izobraževalnih in bivalnih vrtov : končno poročilo o raziskovalnem projektuMelita Rozman Cafuta, Ana Vovk, Marko Hölbl, Matjaž P. Nekrep, Tatjana Perc Nekrep, Gorazd Mauer, Dario Dogša, Tjaša Pauko, Lucija Cvejan, Špela Arzenšek, Danijel Davidović, Tilen Hliš, Jaka Zavratnik, Miha Podplatnik, 2018, final research report Keywords: vrtovi, bivalni vrtovi, e-vrtovi, monitoring Published in DKUM: 30.01.2019; Views: 1649; Downloads: 112
Full text (417,23 KB) |
3. Vpliv šolskih vrtov in z njimi povezanih participativnih in interaktivnih metod dela na učitelje in učence osnovnih in srednjih šolJure Urekar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Številčnost šolskih vrtov na slovenskih šolah niha zadnjih 200 let. Ob osamosvojitvi Republike Slovenije tako vrtovi na šolah praktično niso obstajali. V zadnjih dveh desetletjih se na pobudo strategij Evropske unije, nacionalnih agencij, ki se zavzemajo za izvajanje in doseganje evropskih ciljev, ter posameznikov, ki so mnenja, da so vrtovi na šolah potrebni, ponovno pojavljajo. V diplomskem delu sem preučil vpliv prisotnosti šolskih vrtov na učence in pedagoge, ki so na njih dejavni. Prav tako sem zajel tudi delež anketirancev, ki dostopa do šolskega vrta nimajo. Ti so podali mnenje o tem, kako bi delo na vrtu vplivalo na njih in učitelje ter lokalno skupnost njihove šole. Rezultati so pokazali, da se večina učencev vpliva dela na vrtu ne zaveda, medtem ko imajo tisti, ki na vrtu v okviru šolskih aktivnosti že delajo, bolj pozitiven odnos do vrta, sovrstnikov ter učiteljev. Pedagogi, ki so dejavni na šolskem vrtu, zagovarjajo, da prisotnost vrta kot tudi delo na njem na šoli pozitivno vpliva na vse vključene, torej učence in učitelje, ter tudi na njihov odnos do okolja in lokalne skupnosti. Zaradi porasta števila šolskih vrtov kakor tudi razvoja učnih enot za izvajanje pouka na šolskih vrtovih postajajo tovrstne infrastrukture zaželena alternativa tradicionalnemu izvajanju pouka v učilnicah, saj učencem ponujajo boljše možnosti za praktično udejstvovanje, pridobivanje lastnih izkušenj ter eksperimentiranje. Keywords: šolski vrtovi, šolski ekovrtovi, alternativne poučevalne infrastrukture Published in DKUM: 15.11.2016; Views: 1365; Downloads: 139
Full text (1,08 MB) |
4. |
5. Zagotavljanje varnosti pri rejcih nevarnih živali in v živalskih vrtovih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeMarko Šepec, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi sem se osredotočil na področje zagotavljanje varnosti pri zasebnih rejcih nevarnih živali ter varnosti v živalskih vrtovih.
V 4. poglavju sem skušal opredeliti kaj nevarna žival sploh je in katere vrste lahko uvrščamo mednje.
V 5. poglavju sem podal obširne a zelo ohlapno zakonske podlage, ki urejajo področje gojenja nevarnih živali. Zanimalo me je, kako je v reji takšnih živali predpisano zagotavljanje varnosti rejcev ter kakšen je nadzor nad varnostjo. Posebej sem se osredotočil na zakonodajo, ki se nanaša na rejce – zasebnike ter na zakonodajo, ki se nanaša na živalske vrtove.
V 6. poglavju sem se osredotočil na možne načine zagotavljanja varnosti pri rejcih. Ker zakonodaja zelo ohlapno obravnava to področje, sem predstavil primer namestitve za nevarno žival in navedel vse varnostne vidike, ki bi jih morali upoštevati pri gradnji ograde za nevarne živali oz. pri drugi vrsti nastanitve nevarnih živali. Nato sem podrobno obdelal tudi posamezne ograde nevarnih živali v ZOO Ljubljana in zapisal, kako je poskrbljeno za varnost v Ljubljanskem živalskem vrtu.
Končno sem v 7. poglavju opredelil glavna področja varnosti pri gojenju oz. oskrbi nevarnih živali, kjer menim, da je možno izboljšati oz. izpopolniti načine zagotavljanja varnosti. Ker je področje iz literaturnega vidika relativno slabo obdelano sem veliko idej pridobil iz opazovanja privatnih rej in tujih živalskih vrtov, ki imajo posebne oddelke za zagotavljanje varnosti.
Menim, da je na področju, ki ga obravnava moja diplomska naloga še veliko prostora za izboljšave in napredek. Predvsem pa manjkajo konkretni zakonski predpisi, ki bi zagotavljali večjo varnost rejcev nevarnih živali ter vseh nas. Keywords: živali, nevarne živali, varnost, varovanje, rejci, živalski vrtovi, diplomske naloge Published in DKUM: 10.05.2013; Views: 1342; Downloads: 229
Full text (1,86 MB) |