Search the digital library catalog

Abstract: Digitalizacija življenja je povzročila nastanek novih oblik premoženja, ki presegajo okvirje tradicionalnih kategorij, kot so premičnine, nepremičnine. Digitalna zapuščina danes obsega širok nabor sredstev – od računov na družbenih omrežjih, elektronske pošte, podatkov v oblačnih shranjevalnikih, digitalnih vsebin in domen do kriptovalut, ki zaradi svoje decentralizirane narave predstavljajo še posebej velik izziv. Veljavna slovenska zakonodaja dedovanja takšnih sredstev ne ureja izrecno, temveč se zanaša na analogno uporabo splošnih določb Zakona o dedovanju, kar vodi v pravno negotovost in v praksi pogosto onemogoča uresničitev pravic dedičev. Magistrsko delo obravnava ključne pravne in praktične izzive, ki nastajajo pri dostopu do digitalne zapuščine, ter analizira obstoječe rešitve v slovenskem pravnem redu in primerjalnopravnih ureditvah. Poseben poudarek je namenjen vprašanju dedovanja kriptovalut, kjer pomanjkanje zasebnih ključev in odsotnost institucionalnega nadzora lahko povzročita trajno izgubo premoženja. Obravnavane so tudi možnosti uvedbe elektronskih oporok, ki bi lahko omogočile učinkovitejše načrtovanje digitalne zapuščine, vendar le ob premišljeni implementaciji ustreznih varnostnih in pravnih standardov. Analiza pokaže, da trenutna ureditev v Sloveniji ne zagotavlja zadostne zaščite dedičev in da so potrebne sistemske reforme, ki bodo digitalno zapuščino obravnavale kot samostojno kategorijo dednega prava. Kot obetavne rešitve se izpostavljajo jasnejša zakonska opredelitev digitalnih sredstev, prilagoditev zapuščinskih postopkov ter uvedba standardiziranih pravil za ponudnike digitalnih storitev. Pri oblikovanju prihodnjih rešitev ima pomembno vlogo primerjalnopravna analiza. Sklepne ugotovitve potrjujejo, da digitalna zapuščina postaja nepogrešljiv del sodobnega dednega prava in da bo njena pravna ureditev v prihodnje ključna za zagotavljanje pravne varnosti, učinkovitosti postopkov in spoštovanja volje zapustnika.
Keywords: dedovanje, dedno pravo, načrtovanje dedovanja, digitalna sredstva, digitalna smrt, digitalno premoženje, računi na družbenih omrežjih, kriptovalute, elektronske oporoke, pravni izzivi in rešitve.
Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 41
Full text (1,61 MB)

Abstract: Digitalizacija prinaša pomembne spremembe v delovanju računovodskih servisov, saj omogoča hitrejši dostop do podatkov, zmanjšanje papirnate dokumentacije ter avtomatizacijo rutinskih nalog. V raziskavi smo obravnavali vpliv digitalne transformacije na učinkovitost, natančnost in stroške poslovanja. Ugotovili smo, da digitalizacija pomembno zmanjšuje število napak pri obdelavi podatkov ter povečuje produktivnost zaposlenih, ne da bi pri tem zmanjšala potrebo po človeških virih. Hkrati pa podjetja še vedno soočajo izzivi, kot so visoki začetni stroški, potreba po dodatnem usposabljanju zaposlenih in zagotavljanje kibernetske varnosti. Kljub tem izzivom digitalna preobrazba predstavlja ključno priložnost za dolgoročno izboljšanje poslovnih procesov v računovodstvu.
Keywords: digitalizacija, digitizacija, avtomatizacija, računovodstvo, e-računi.
Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (1,15 MB)

Keywords: matematika, fukncije, številske množice, preslikave, diferencialni računi, zapiski predavanj
Published in DKUM: 26.05.2025; Views: 0; Downloads: 355
Full text (5,83 MB)

Abstract: Turizem je hitro rastoča gospodarska panoga, ki je prisotna v vseh državah po svetu. Zaradi hitre rasti obsega turizma je zelo pomembno njegovo natančno spremljanje v obliki statističnega merjenja. Posledica prej omenjenega trenda je, da se v zadnjem obdobju zraven tradicionalnih metod statističnega spremljanja turizma, ki merijo samo direktne učinke na narodno gospodarstvo, v večini držav čedalje bolj uveljavlja spremljanje turizma po metodi turističnih satelitskih računov, ki zraven direktnih učinkov zajame še indirektne učinke na gospodarstvo posamezne države. Zaradi večanja uporabe te statistične metode smo v empiričnem delu naloge naredili analizo najpomembnejših agregatov turističnih satelitskih računov na narodno gospodarstvo Slovenije, Italije, Avstrije in Nemčije. Rezultati, pridobljeni v analizi, so potrdili učinkovitost te metode, saj je tekom raziskave bil ugotovljen učinek teh računov na gospodarstvo štirih raziskovanih držav. Pozitivni rezultati, ki so podkrepili teorijo, kažejo na to, da bi vse resne turistične države morale uvesti ta način merjenja turizma, saj bodo lahko le na tak način dobile realne podatke, ki bodo kazali na dejansko velikost turističnega sektorja v posamezni državi.
Keywords: turistični satelitski računi, Avstrija, Italija, Slovenija, Nemčija
Published in DKUM: 18.10.2018; Views: 1270; Downloads: 178
Full text (1,79 MB)

Abstract: Statistika finančnih računov postaja zaradi širokih možnosti uporabe vse pomembnejša makroekonomska statistika. Finančni računi namreč predstavljajo pomembno analitsko orodje za proučevanje finančnih razmerij in finančnih tokov med domačimi institucionalnimi sektorji in v odnosu do tujine. Podatki finančnih računov temeljijo na skupni metodologiji, zato se lahko uporabljajo tudi za mednarodne primerjave. Živimo v času hitrih sprememb, ki so bile posebej izrazite v zadnjih letih. Med drugim je Slovenija postala članica EU, prevzela skupno evropsko valuto evro ter doživela finančni in gospodarski razcvet. Slovenijo se je pred izbruhom finančne krize omenjalo kot eno uspešnejših novih držav članic EU. Institucionalni sektorji so beležili visoke stopnje rasti finančnih sredstev in zmanjševali razvojni zaostanek za evroobmočjem, kar je bilo zelo izrazito pri investicijskih skladih. Nefinančne družbe so se pospešeno zadolževale pri bankah, ki so se v veliki meri financirale na tujih finančnih trgih. Pospešeno so se zadolževala tudi gospodinjstva, ki so se v večji meri odločala za naložbe v delnice in investicijske sklade, ki so omogočali visoke donose, medtem ko se je država zadolževala le v manjšem obsegu. Poglobitev finančne krize proti koncu leta 2008 je povzročila svetovno gospodarsko krizo velikih razsežnosti, čemur se tudi Slovenija ni mogla izogniti, kriza jo je prizadela celo bolj kot številne druge države. Posledice krize so segle tako v gospodarstvo kot v finančni sektor, prišlo je do stečajev številnih podjetij. Približevanje ravnem razvitosti državam evroobmočja se je povsem ustavilo, še več, razvojni zaostanek predvsem investicijskih skladov in drugih finančnih posrednikov, se je pričel povečevati. Prišlo je do močnega upada financiranja s strani tujine, kjer so se močno razdolževale predvsem banke. Pomembno vlogo je imela centralna banka oz. Evrosistem, ki je s sprejetjem nestandardnih ukrepov denarne politike bankam omogočila dostop do potrebnih dolgoročnejših virov financiranja. Razdolževale so se tudi nefinančne družbe, medtem ko se je zadolževanje gospodinjstev v zadnjih letih povsem umirilo, gospodinjstva so tudi bolj previdna pri svojih naložbah. Finančna kriza je zahtevala posredovanje države, ki je sprejela več ukrepov za stabilizacijo razmer. Slovenijo se je v času pred sanacijo bančnega sistema vse pogosteje omenjalo kot državo, ki bo kot naslednja zaprosila za mednarodno finančno pomoč in se jo tako uvrščalo ob bok državam, ki jih je finančna kriza najbolj prizadela. Banke smo nato sanirali sami, vendar se je močno povečala zadolženost države. Rezultati opravljenih primerjav in kazalnikov, ki smo jih uporabili v magistrskem delu, potrjujejo, da je finančna kriza Slovenijo prizadela bolj kot to velja za evroobmočje kot celoto.
Keywords: finančni računi, institucionalni sektorji, finančni instrumenti, finančna kriza, Slovenija, evroobmočje
Published in DKUM: 08.07.2016; Views: 1413; Downloads: 140
Full text (2,06 MB)