Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo obravnava zaokroženo celoto področja uporabe umetne inteligence v izobraževalnih sistemih. Predstavljene so splošne značilnosti umetne inteligence in na kratko tudi zgodovina razvoja le-te. Nadaljevanje diplomskega dela predstavi povezavo med umetno inteligenco in personalizacijo učenja, ki omogoča prilagoditev vsebin in metod učencem glede na njihove individualne potrebe. Na kratko se dotakne tudi informacijsko-komunikacijske tehnologije, brez katere umetna inteligenca najverjetneje ne bi obstajala, informacijske družbe, ki je največja uporabnica umetne inteligence, in pa seveda e-izobraževanj, ki so trenutno eno izmed najbolj uporabljenih izobraževanj na svetu. Naloga raziskuje prednosti, kot so povečana učinkovitost učenja, avtomatizacija administrativnih nalog in uporaba orodij, kot so inteligentni tutorji in analitika učenja. Predstavi tudi slabosti, ki so npr. izguba človeške interakcije, odvisnost od umetne inteligence v izobraževanju itd. Hkrati pa opozarja na izzive, kot so etični pomisleki, varovanje zasebnosti in pomanjkanje enakopravnega dostopa do tehnologij. V empiričnem delu raziskava prikazuje poznavanje umetne inteligence med študenti in njihove navade uporabe. Večina anketirancev zaznava prednosti umetne inteligence, kot sta hitrejša obdelava podatkov in personalizacija učenja, a izraža pomisleke glede etičnih vprašanj in nadomestitve učiteljev z umetno inteligenco. Metodološko so uporabljene deskriptivne metode in anketa med sto študenti. Naloga zaključuje, da lahko umetna inteligenca bistveno prispeva k napredku izobraževanja, a le ob skrbni implementaciji in etični uporabi.
Keywords: Umetna inteligenca, izobraževanje, tehnologija
Published in DKUM: 29.05.2025; Views: 0; Downloads: 16
Full text (906,41 KB)

Abstract: Diplomska naloga predstavlja ureditev izobraževanja javnih uslužbencev po trenutno veljavni pravni ureditvi v Republiki Sloveniji, pri čemer je poseben poudarek namenjen seznanitvi z določbami zakonov in podzakonskih aktov, ki se nanašajo na izobraževanje javnih uslužbencev o določbah splošnega upravnega postopka oziroma splošnega in posebnih upravnih postopkov ter drugih predpisov, ki jih uradna oseba neposredno uporablja pri opravljanju dejanj v upravnem postopku. O poznavanju navedenih področij mora namreč uradna oseba opraviti strokovni izpit iz upravnega postopka, brez katerega ne more pridobiti pravice do opravljanja dejanj v upravnem postopku. Vsebina naloge je zato razdeljena v pet tematskih sklopov, ki so med seboj vsebinsko povezani in na ta način predstavljajo celoten pregled pravnih aktov, ki se nanašajo na opravljanje strokovnega izpita iz upravnega postopka. Ob tem so z namenom razumevanja vseobsežnosti tega strokovnega izpita skozi besedilo razloženi številni pomembni pojmi s področja upravnega prava in upravnega postopka; kar pa ne pomeni predstavitve upravnega prava v splošnem, ampak zgolj tistih institutov, zaradi katerih strokovni izpit iz upravnega postopka sploh obstaja.
Keywords: javni uslužbenci, izobraževanje, upravni postopek, državna uprava, organ, uradna oseba, upravna zadeva, nosilci javnih pooblastil, strokovni izpiti
Published in DKUM: 21.05.2025; Views: 3; Downloads: 1
Full text (485,13 KB)

Abstract: Magistrsko delo preučuje spremembe v pedagoških pristopih, ki so nastale kot posledica prehoda na izobraževanje na daljavo med pandemijo. To je predstavljalo izziv tako za učitelje kot učence, saj je uvedba izobraževanja na daljavo zahtevala prilagoditve na pedagoškem in organizacijskem nivoju. Učitelji so se soočali s spremembami v socialnem vedenju učencev. Zaradi zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov so bile te veščine pri učencih okrnjene, kar je zahtevalo prilagojene pedagoške pristope. Namen raziskave je bil preučiti izobraževanje na daljavo med pandemijo, s poudarkom na mnenju učiteljev o spremembah socialnega vedenja učencev. Zanimalo nas je, katere socialne veščine so učitelji najpogosteje razvijali in koliko časa so temu posvetili. V raziskavi je sodelovalo 957 slovenskih osnovnošolskih učiteljev. Raziskava je pokazala, da je večina učiteljev opazila spremembe v socialnem vedenju otrok, predvsem v tem, da učenci manj upoštevajo pravila odraslih in se slabše odzivajo na konflikte. Učitelji so največ časa posvetili razvoju socialnih veščin sodelovanja, odgovornosti, empatije in samokontrole. Najpogosteje so uporabljali individualno svetovanje, sledile so sodelovalno učenje in socialne igre, medtem ko so redkeje uporabljali igre vlog. Večina učiteljev je opazila napredek zaradi krepitve socialnih veščin učencev. Prav tako se je večina učiteljev za razvijanje socialnih veščin počutila kompetentna, a bi se vendar udeležili dodatnih izobraževanj na to temo.
Keywords: pandemija, izobraževanje na daljavo, socializacija, socialne veščine
Published in DKUM: 07.05.2025; Views: 0; Downloads: 16
Full text (1,48 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali in raziskovali motivacijo za izobraževanje zaposlenih v podjetju X, ki je eden največjih trgovcev z urami in modnim nakitom v regiji. Ker podjetje X deluje v panogi, kjer se povpraševanje in ponudba dnevno spreminjata ter je obenem konkurenca zelo močna, je treba zaposlene ustrezno izobraževati za doseganje boljših poslovnih rezultatov. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kaj najbolj motivira ali ovira zaposlene pri izobraževanju ter na katerih področjih in kdaj bi si želeli izobraževanja. Za željo po dodatnem izobraževanju sta pri posamezniku ključna spodbudna motivacija in jasen razlog za udeležbo. Diplomsko delo zajema teoretično opredelitev motivacije, izobraževanja in obstoječih motivacijskih teorij. V nadaljevanju sledijo predstavitev podjetja X ter izvedba raziskave in diskusija rezultatov. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo in metodo kompilacije, medtem ko smo v empiričnem delu s pomočjo anketnega vprašalnika proučevali stanje v podjetju X. Pridobljene rezultate smo nato prikazali v tabelah in grafih z uporabo različnih statističnih metod. Ob koncu diplomskega dela smo odgovorili na raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da zaposlene za dodatno izobraževanje najbolj motivirata osebno zadovoljstvo in prispevek k lastnemu razvoju. Največjo oviro predstavlja preobremenjenost. Zaposleni bi si želeli pridobiti največ znanja na področju tujih jezikov in komunikacijskih veščin. Najraje bi se izobraževali v službenem času, v obliki praktičnih delavnic, predavanj in skupinskih izobraževanj. Podatki bodo podjetju X v pomoč pri odločitvi, na katera izobraževanja naj se osredotoči in kdaj naj jih začne izvajati. Prav tako bomo pridobili informacije o tem, katera področja in oblike zaposleni najbolj potrebujejo.
Keywords: motivacija, izobraževanje, izobraževanje zaposlenih, motivacijski dejavniki, zaposleni
Published in DKUM: 24.04.2025; Views: 0; Downloads: 22
Full text (1,44 MB)

Abstract: Trajnostno upravljanje in vodenje organizacij postaja vedno bolj pomembno za dolgoročno uspešnost organizacij, pri tem pa imajo pomembno vlogo lastniki kot upravljalci in oblikovalci politike podjetja. Magistrsko delo obravnava vlogo lastnikov organizacij kot ambasadorjev trajnostnosti in preučuje sinergije med formalnim visokošolskim izobraževanjem, mikrodokazili, razvojem gospodarstva in podjetji za povečanje trajnostnosti. Predstavljeni so ključni koncepti trajnostnosti, integralnega managementa in vpliva lastnikov kot upravljalcev na organizacijo in njene trajnostne usmeritve. Predstavljeni so zakonodajni okviri, standardi, protokoli in druge komponente poročanja organizaciji o trajnostnosti ter povezava tega s pomenom izobraževanja o trajnostnosti za organizacije. V empiričnem delu sta izvedeni dve študiji primera, prva se nanaša na analizo izbranih izobraževanj o trajnostnosti v poslovanju v Sloveniji, druga pa na preučitev izbranih tujih visokošolskih študijskih programov s področja trajnostnosti. Na podlagi ugotovitev je oblikovan predlog modela kurikuluma za trajnostno izobraževanje lastnikov organizacij z uporabo mikrodokazil v visokem šolstvu. Raziskava je pokazala, da je izobraževanje na področju trajnostnosti v poslovanju pomembno, vendar v Sloveniji še ni sistematično urejeno. Zato se mikrodokazila izkazujejo kot potencialno učinkovito orodje za povezovanje akademskega sveta in gospodarstva, kar bi lahko omogočalo boljši prenos znanja ter večjo izobraženost o trajnostnosti v poslovanju.
Keywords: lastniki podjetja, trajnostnost, integralni management, politika organizacije, visokošolsko izobraževanje, mikrodokazila
Published in DKUM: 09.04.2025; Views: 0; Downloads: 74
Full text (2,05 MB)