Search the digital library catalog

Abstract: Tehnološki napredek je danes hitrejši kot kadarkoli doslej. Tehnologija je v zadnjih desetletjih nesluteno spremenila svet; četrta industrijska revolucija, imenovana tudi industrija 4.0, se kaže v vseh segmentih ne le tovarn in proizvodnje, temveč tudi družbe nasploh. Še tako visoka in dovršena tehnologija pa sama po sebi ni zadosti, če nimamo ljudi, ki so jo sposobni razumeti, z njo upravljati, jo uporabljati in izkoriščati njene prednosti ter ne nazadnje tudi nadgrajevati in izpopolnjevati. Tehnologija dandanes nikakor ni izolirano področje, temveč se povezuje s stroji, ljudmi, poslovnimi modeli –- da bo vse to nemoteno delovalo, pa lahko poskrbi le ustrezno usposobljen kader. Zato postaja vloga človeka vedno pomembnejša, pri čemer pa so se temeljna znanja in spretnosti, ki jih mora le-ta izkazovati, v zadnjih letih precej spremenili; v prihodnje pa je pričakovati, da bo tehnološki napredek še močneje vplival na delovno silo. Tako bosta avtomatizacija in umetna inteligenca prevzeli različne naloge, ki jih danes opravlja človek, s čimer bodo številna delovna mesta izginila ali se spremenila, po drugi strani pa se bodo ustvarjala nova, ki bodo zahtevala visoko usposobljeno delovno silo, za katero bodo poleg ustreznih znanj in veščin potrebne tudi druge lastnosti, kot so samostojnost, mobilnost, visoka motiviranost, sposobnost komuniciranja in delovanja v skupini ter ne nazadnje pripravljenost za učenje ter nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje. Takšno delovno silo pa lahko »proizvede« le ustrezno zasnovan in izvajan izobraževalni sistem. V okviru le-tega ima posebno vlogo srednje tehniško izobraževanje, saj je to tisti segment, ki neposredno za trg dela ali pa za nadaljnji študij pripravlja dijake, ki bodo nekoč delali v tehničnih poklicih in se tako ali drugače srečali s tehnologijami prihodnosti. Tudi tu se zahtevajo in ponekod že uspešno uvajajo spremembe, ki bodo tradicionalne načine učenja in poučevanja posodobile in nadgradile ter tako mlade pripravile na poklice prihodnosti. Nekateri ključni poudarki pri tem so: povezovanje izobraževalnih institucij z gospodarstvom, praktično delo v času šolanja, fleksibilni kurikulumi, predvsem pa nenehno učenje, samoizobraževanje ter pripravljenost na preobrazbo, tako s strani šol kot tudi dijakov. Eden od predmetov, ki ga še ne tako dolgo nazaj nismo poznali, danes pa je v številnih segmentih tehničnega izobraževanja nepogrešljiv, je mehatronika, le-ta pa v svojem učnem načrtu znaten del posveča tudi programiranju programirljivih logičnih krmilnikov. Tudi na tem področju se iščejo metode in načini, kako narediti programiranje, predvsem v začetni fazi, čimbolj zanimivo, razumljivo in uporabno. Ena izmed možnosti je vsekakor širše uvajanje ikonskih programskih jezikov, katerim se tako v strokovni literaturi kot tudi v praski posveča vse več pozornosti. Tako je predhodno razviti ikonski programski jezik GraphFruit (GF) lahko primer jezika, ki bi, kot kažejo rezultati in izsledki izvedene empirične raziskave, lahko pripomogel k uspešnejšemu poučevanju in učenju programiranja na ravni sekundarnega izobraževanja. Poleg ustreznega učnega okolja pa je za uspešen pedagoški proces neobhodno potreben sodoben pristop k poučevanju, kjer bi učitelji kot eno od možnosti v prihodnje lahko uporabljali didaktični model, ki združuje spoznanja konstruktivizma in transdisciplinarnosti ter je obenem kompetenčno zasnovan in vzpodbuja k vseživljenjskemu usposabljanju.
Keywords: industrija 4.0, srednje tehniško izobraževanje, tekstovni in ikonski programski jeziki, programirljivi logični krmilniki, sodobne didaktične metode, KTK_UsU didaktičnem modelu
Published: 11.10.2021; Views: 41; Downloads: 7
Full text (6,03 MB)

Abstract: Izobražujemo se z namenom širjenja svojega znanja in spretnosti, s katerimi lahko pozneje zadovoljujemo svoje potrebe in potrebe organizacije oz. delovnega mesta, na katerem smo zaposleni. Da smo za opravljanje tega dela kompetentni, da nam omogoča uporabo tistega, kar smo skozi leta pridobili in česar smo se naučili, sta le dve izmed stvari, ki nam dajeta osebno zadovoljstvo, če sta izpolnjeni. In ker na delovnem mestu preživimo velik del našega aktivnega delovnega življenja, je zaželeno, da zaznavamo delovno zadovoljstvo, saj je le-to kritično za zadovoljstvo z življenjem, kvaliteto posameznikovega delovnega življenja in vpliva na njegovo učinkovitost in pripadnost organizaciji. Da to res najdemo, pa ni v celoti odvisno le od nas samih. V ta proces vključujemo tudi pojme, kot so država, izobraževalni sistemi, ekonomija, gospodarstvo in malo bolj specificirano, tudi posamezna podjetja oz. organizacije. Ko se vse te stvari povežejo in sodelujejo, lahko omogočijo, da bo to stanje zadovoljstva doseglo veliko več ljudi. V diplomski nalogi v teoretičnem delu preučujemo pojme, ki so povezani s problematiko izobraževanja, vertikalnega in horizontalnega neujemanja in zadovoljstvom zaposlenih. V empiričnem delu analiziramo rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom in odgovarjamo na vprašanja, ki smo si jih zastavili v povezavi s prej omenjenimi pojmi. Ugotovili smo, da so izobraževanje, vsebina dela in zadovoljstvo zaposlenih med seboj povezani, torej da imajo dejavniki enega vpliv na zaznavanje oz. dojemanje drugega.
Keywords: Zadovoljstvo pri delu, izobraževanje, delovno mesto, vertikalno neujemanje, horizontalno neujemanje
Published: 21.09.2021; Views: 63; Downloads: 9
Full text (931,57 KB)

Abstract: Namen diplomske naloge z naslovom Razvoj kadrov za uspešno in učinkovito delo v Splošni bolnišnici Jesenice je ugotoviti, kako zaposleni ocenjujejo svoje možnosti za dodatno izobraževanje. Z anketo smo želeli ugotoviti, ali so zaposleni zadostno motivirani za dodatna strokovna izobraževanja in kakšno je njihovo poznavanje sistema izobraževanja; kako izboljšati motivacijo in pokazati možnosti za razvoj kadrov, ki bi Splošni bolnišnici Jesenice pomagale povečati učinkovitost in uspešnost pri delu. Rezultati so pokazali, da polovica zaposlenih ne ve, kdo dodatna izobraževanja financira, za dodatna izobraževanja pa se odločajo predvsem zato, da bi izboljšali kakovost svojega dela. Zaposleni v treh četrtinah menijo, da jih nadrejeni dovolj motivirajo za dodatna izobraževanja, četrtina pa si še vedno želi izboljšanja motivacije. Zaposleni imajo še vedno najraje frontalno obliko izobraževanja in ne praktične, ki bi najbolj vplivala na njihovo delo, večina pa se ne udeležuje izobraževanj v tujini. Na podlagi strokovne literature smo odkrili nekatere možnosti za izboljšanje trenutnega sistema dodatnih strokovnih izobraževanj, precej pa bi k temu pripomogla tudi večja izmenjava strokovnih znanj s sodelavci iz tujine. Večina zaposlenih pa ima dovolj možnosti za uporabo pridobljenih znanj v praksi.
Keywords: zdravstvena nega, zdravstvo, Splošna bolnišnica Jesenice, strokovno izobraževanje, uspešnost in učinkovitost
Published: 30.08.2021; Views: 70; Downloads: 5
Full text (326,75 KB)

Abstract: Novonastala situacija s pandemijo COVID-19 je prinesla številne prilagoditve na delovnih mestih. Veliko število ljudi je bilo na neki način prisiljeno pričeti delati od doma, kar je posledično privedlo do povečane ravni stresa. Prav tako je delo od doma zahtevalo večjo uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij, za katero so zaposleni bolj ali manj usposobljeni. Višja kot je stopnja (tehno)stresa, večje so možnosti za pojavo nezaželenih oz. negativnih učinkov. Med poklice, ki pri svojem delu najbolj pogosto uporabljajo IKT, sodijo zaposleni v računovodstvu, marketingu, menedžmentu, arhitekti, dizajnerji ipd. Tej skupini so se pridružili tudi zaposleni v šolstvu, saj je izobraževanje v času pandemije COVID-19 prešlo v izobraževanje na daljavo. Pri tem so učitelji morali prilagoditi svoj način poučevanja, ki je zajel uporabo IKT. Glede na to, da vsi učitelji niso enako digitalno pismeni, predvidevamo, da so v koronačasu doživeli tehnostres v večji ali manjši meri. Simptome, povzročitelje in inhibitorje ter načine za spopadanje s tehnostresom in stresom smo opisali v teoretičnem delu magistrske naloge. Prikazana je tudi uporaba IKT v izobraževanju ter njene komponente in oblike učenja z njeno uporabo. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Zanimalo nas je, v kolikšni meri je tehnostres vplival na osnovnošolske učitelje v Sloveniji. Še posebej nas je zanimalo, kako je povečana uporaba IKT vplivala na slovenske osnovnošolske učitelje v času pandemije koronavirusa. Na podlagi pridobljenih odgovorov smo ugotovili, da starost vpliva na raven tehnostresa, in sicer so starejši učitelji bolj izpostavljeni tehnostresom kot mlajši. Kar se tiče povzročiteljev tehnostresa, pa smo ugotovili, da sta tehnokompleksnost in tehnopreobremenjenost glavna povzročitelja tehnostresa pri starejših učiteljih. Glede stopnje poučevanja smo spoznali, da je tehnokompleksnost glavni razlog za tehnostres pri zaposlenih v šolski svetovalni službi. Ne nazadnje pa smo ugotovili, da so starejši učitelji in učitelji razrednega pouka doživeli višjo raven tehnostresa v času pandemije.
Keywords: stres, tehnostres, IKT, slovenski osnovnošolski učitelji, izobraževanje na daljavo
Published: 23.07.2021; Views: 174; Downloads: 35
Full text (1,68 MB)

Abstract: Za vnos sprememb v pouk, način in dinamiko dela ima učitelj na voljo različne didaktične strategije, ki so se razvijale skozi zgodovino razvoja pedagogike. Uporaba le-teh znotraj pouka učencem nudi razvoj sposobnosti in spretnosti, ki jih učenci dosegajo preko lastne miselne aktivnosti in dela. Z vključitvijo mobilnega telefona k didaktičnim strategijam se motivacija, splošno zanimanje in načini za odkrivanje novega znanja še dodatno povečajo. Namen magistrske naloge je bil izdelati model uporabe mobilnega telefona pri pouku, ki smo ga naredili na podlagi teoretičnih izhodišč in rezultatov anketnega vprašalnika. V teoretičnem delu naloge smo se osredotočili na didaktične strategije, ki jih učitelji lahko uporabljajo pri pouku, pri čemer smo vključili tudi uporabo mobilnega telefona in navedli njegove prednosti pri delu v šoli. V raziskavi, ki smo jo naredili z anketnim vprašalnikom, je sodelovalo 21 predmetnih učiteljev iz različnih osnovnih šol. V raziskavi nas je zanimalo, ali učitelji v pouk vključujejo mobilni telefon in katere didaktične strategije znotraj pouka uporabljajo. Rezultati so pokazali, da uporaba mobilnega telefona pri učiteljih še ni tako razširjena, pri tistih, ki ga pa uporabljajo, pa je uporaba omejena na posamezne teme, ki jih učitelji izberejo. Pri pouku učitelji najpogosteje uporabljajo timski, projektni in problemski pouk, v okviru katerih mobilni telefon vključujejo občasno, in sicer le ob določenih temah.
Keywords: mobilni telefon, didaktična strategija, mobilno izobraževanje, mobilna aplikacija, pouk
Published: 22.07.2021; Views: 154; Downloads: 16
Full text (1,14 MB)