| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Obračun različnih vrst prejemkov s praktičnimi primeri
Kristina Klemenčič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Republika Slovenija je naš dom, omogoča nam, da v njej živimo in preživimo. Življenje pa seveda ni brezplačno, potrebno je plačevati razne davke in prispevke. Ljudje se zato zaposlimo in prejemamo plačo, da lahko preživimo. Za delavca ima plača bistveni pomen, saj predstavlja osnovni vir dohodka, s katerim ta lahko preživi svojo družino. Nasprotno pa za delodajalca pomeni plača strošek, njegov interes je zato čim nižja plača. Delavci so od plače primorani plačati akontacijo dohodnine ter socialne prispevke. Vendar pa plača ni naš edini prejemek, poleg plače lahko prejemamo nadomestila plače ter dodatke k plači, avtorski honorar, bonitete, štipendijo ipd. Vse te prejemke uvrščamo pod osebne prejemke, katere bomo tudi predstavili v naši diplomski nalogi. Delo diplomske naloge je torej namenjeno vsem, ki bi se radi seznanili z osebnimi prejemki iz delovnega razmerja, osebnimi prejemki na pogodbeni podlagi ter z drugimi osebnimi prejemki. Osebne prejemke smo opisali s pravnega in davčnega vidika. Diplomska naloga vsebuje razne primere obračunov osebnih prejemkov z veljavnimi prispevki za socialno delo ter dohodninsko lestvico.
Keywords: osebni prejemek, delovno razmerje, plača, dohodnina, prispevki, avtorski honorar, bonitete, študentsko delo
Published: 30.11.2018; Views: 741; Downloads: 256
.pdf Full text (1,75 MB)

2.
Obračun različnih vrst osebnih prejemkov s praktičnimi primeri
Albina Zafošnik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Množica zakonskih in podzakonskih predpisov tako ali drugače posredno in neposredno posega na področje obračunavanja plač, nadomestil, povračil in drugih vrst plačil ter prispevkov in davkov. Toda relativno zapleten sistem obračunavanja prejemkov v Sloveniji povzroča napake, nerazumevanje, v nekaterih primerih celo prevelike stroške in včasih nepotrebne napetosti med udeleženci delovnega procesa. Za obračune osebnih prejemkov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja imajo podjetja na voljo različne računalniške programe. Ne glede na razširjenost uporabe računalniških in spletnih orodij moramo poznati postopke obračuna osebnih prejemkov. Delo diplomskega seminarja je namenjeno vsem, ki bi se radi seznanili z obračunavanjem osebnih prejemkov in drugih osebnih prejemkov, ki se pojavljajo v delovnem razmerju, ter prejemkov na drugih pogodbenih podlagah v poslovanju podjetja. Osebne prejemke bomo obravnavali s pravnega in davčnega vidika ter s tem podali kar največ teoretičnih osnov, ki so neposredno povezane z osebnimi prejemki in so pomembne za lažje razumevanje obračuna z vidika prispevkov in dohodnine le-teh. Delo diplomskega seminarja s primeri izračunov osebnih prejemkov vsebuje različne praktične primere, vključno z veljavnimi prispevnimi stopnjami in dohodninsko lestvico ter drugimi potrebnimi podatki. Vključuje različne obračune plač, bonitet, odpravnin, regresa, avtorske in podjemne pogodbe s postopki izračunov.
Keywords: osebni prejemki v delovnem razmerju, drugi osebni prejemki, prejemki na drugih pravnih podlagah, plača, dohodnina, prispevki za socialno varnost, obračun plač, avtorski honorar, podjemna pogodba, bonitete, odpravnine
Published: 21.03.2018; Views: 1055; Downloads: 182
.pdf Full text (1,79 MB)

3.
PRIMERJAVA JAVNEGA DOLGA SLOVENIJE IN HRVAŠKE
Kaja Preložnjak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo zajema tematiko javnega dolga. Javni dolg se nanaša na celoten znesek dolga posamezne države in ga lahko razdelimo po različnih kriterijih. Vpliv javnega dolga na gospodarstvo je odvisen od tega, za kaj se sredstva, ki smo jih pridobili z zadolževanjem, uporabljajo. Ekonomisti se strinjajo, da javni dolg negativno vpliva na gospodarstvo in da je nezaželjen pojav. Za pridobitev bonitetne ocene se analizirajo kazalci, kot so dohodek na prebivalca, inflacija, stanje bilance, analizira se poslovanje države, njen delež na trgih itd. S kombinacijo črk in številk, ter z znakoma plus in minus, kar dodatno povečuje razpon možnih bonitetnih ocen, bonitetne ocene dajejo vlagateljem perspektivo države. Tako Slovenija kot Hrvaška sta bili del bivše države SFRJ, z razpadom katere sta bili prisiljeni prevzeti del dolga, tako da sta bili zadolženi že od samega nastanka. V diplomskem delu primerjam, kako se je javni dolg obeh držav gibal čez leta, v obdobju od 2000 do 2015. Razvidno je, da sta se obe državi zadolževali in da je javni dolg naraščal. V obdobju od 2006 do 2008 se je višina javnega dolga obeh držav začela zniževati, ampak v letu 2008 je prišlo do velike gospodarske in finančne krize, ki je zajela tudi ti dve državi, kar pa je pomenilo ponovno rast javnega dolga.
Keywords: javni dolg, BDP, zadolževanje, bonitete, Hrvaška, Slovenija
Published: 06.02.2017; Views: 1905; Downloads: 178
.pdf Full text (1,23 MB)

4.
PRAVNI IN DAVČNI VIDIKI VLAGANJA V PROGRAME PROMOCIJE IN KREPITVE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU
Maja Šoba Tovšak, 2016, master's thesis

Abstract: Zdravo življenje je bistvenega pomena za dobro počutje in za polno udeležbo v družbi. Še pomembneje, zdravje prispeva k socialni koheziji in gospodarskemu razvoju, v smislu večje produktivnosti, ponudbe delovne sile in javne porabe. Stroški prevzemanja odgovornosti za ohranjanje zdravja in kvalitete življenja zgolj s strani države so že zdavnaj presegli razumne meje njene zmogljivosti. Odgovornost za ohranjanje zdravja prebivalstva je treba bolj kot kadarkoli prenesti tudi na druge deležnike, t.j. na posameznika, lokalne skupnosti, socialne partnerje in delodajalce. Ker večina odrasle populacije preživi pretežen del svojega aktivnega časa na delovnem mestu, predstavlja delovno okolje eno najustreznejših in najdaljnosežnejših vstopnih točk do posameznika in idealno mesto za izvajanje programov promocije zdravja. Kljub številnim koristim vlaganja v ukrepe promocije zdravja na delovnem mestu in kljub zakonski obvezanosti so slovenski delodajalci, ki izvajajo promocijo zdravja skladno z zakonom, še vedno v manjšini. Razlogi za to so ne le v prenizki ozaveščenosti delodajalcev in zaposlenih o promociji zdravja na delovnem mestu in koristih, ki jih le-ta prinaša, temveč tudi v težavah pri zagotavljanju finančnih sredstev za izvajanje programov promocije zdravja na delovnem mestu. Poleg tega so izdatki, ki jih delodajalci namenjajo za te ukrepe, neugodno davčno obravnavani. Ustrezna davčna politika bi lahko pripomogla k večjemu vlaganju delodajalcev v zdravje zaposlenih oziroma v programe promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu. To bi po drugi strani imelo pozitivne posledice ne le za posameznike in delodajalce, temveč tudi (predvsem) za državo oziroma državno blagajno in družbo nasploh. Zaradi zavedanja pomembnosti obravnavane tematike države članice EU in oblikovalci politik, ob pomoči Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, razvijajo rešitve, ki bi se lahko, upoštevajoč nacionalni pravni red, uvedle z namenom razbremenitve delodajalcev in delavcev pri vlaganju v varno in zdravo življenje in delovno okolje. V nalogi so preučene in predlagane možne rešitve ter predlogi sprememb davčnopravne zakonodaje.
Keywords: davčno pravo, varnost in zdravje pri delu, promocija zdravja na delovnem mestu, davčne spodbude, bonitete, EU-OSHA
Published: 21.07.2016; Views: 1094; Downloads: 187
.pdf Full text (1,20 MB)

5.
PRIMERJAVA OBDAVČITVE DOHODKOV IZ ZAPOSLITVE MED SLOVENIJO IN IRSKO
Jasna Kocjan, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo spoznali, da se dohodninski sistem v obeh državah ne razlikuje prav veliko. Bistvene razlike se pojavljajo pri dohodninskih razredih in davčnih olajšavah, ki so bolj ugodne na Irskem. V Sloveniji obstajajo štirje dohodninski razred, v primerjavi z Irsko kjer sta samo dva. Dohodninski razred se določi na podlagi višine dohodka, na Irskem se upošteva še zakonski stan zavezanca. Če primerjamo obdavčitev plač v obeh državah, ugotovimo, da so plače bolj obdavčene v Sloveniji. V obeh državah delavec od svoje bruto plače plačuje akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost. Na Irskem obstaja še dodaten davek t.i. Universal Social Charge (Univerzalna socialna dajatev). Prispevki za socialno varnost tako za delavce kot za delodajalce, se občutno večji v Sloveniji. Z vidika delodajalca to pomeni da so delavci v Sloveniji dražji. Za delavca visoki prispevki in visoka davčna stopnja pomenita, manj razpoložljivega dohodka, kar vpliva na kakovost življenja.
Keywords: dohodnina, davčni zavezanec, davčna stopnja, davčne olajšave, prispevki za socialno varstvo, plača, bonitete
Published: 20.03.2014; Views: 1197; Downloads: 239
.pdf Full text (343,11 KB)

6.
ANALIZA POGAJANJ V PODJETJU X
Aljoša Zupančič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Prodaja je ena najpomembnejših poslovnih funkcij podjetja. Pravilen pristop k uspešni prodaji bistveno prispeva k uspešnosti podjetja. Postopek, s katerim prodajalci v podjetju dosegajo svoje cilje, se imenuje pogajalski proces. Uspešen rezultat lahko dosežemo samo z maksimalno dobro pripravo na pogajanja. Ključen je tudi izbor kvalitetnih, izšolanih pogajalcev. Kakor imajo podjetja različne interese, tako je potrebno tudi zastaviti različne cilje. Prostor med željami in izpolnitvijo enih in drugih imenujemo pogajalski interval. Na tem intervalu je točka, ki naj bi jo s pogajanji dosegli. Več kot je različnih ciljev, več je možnosti za popuščanje in dogovore. Zbiranje informacij zahteva posebna znanja in uporabo določenih orodij za preverjanje stanja nasprotne strani. Dobro informiran pogajalec se lažje izogiba pastem v pogajanjih. Potrebno je tudi načrtovanje poteka pogajanj, kar je lahko zelo zahtevno, saj določene informacije zvemo šele na pogajanjih. Izbor lokacije pa včasih prinese prednost, ki jo potrebujemo za uspeh. S poglobljenimi pripravami na pogajanja smo največkrat že dosegli polovico predvidene poti. Naš primer je obsegal prvenstveno pogajanja podjetja X za prodajo 1,5 MIO litrov kurilnega olja stanovanjskemu upravitelju skupini Y, v nadaljevanju pa iskanje dodatnih poslov za oba udeleženca in iskanje sinergije med dvema velikima, gospodarskima sistemoma. Izkazalo se je, da je dobra informacija pomenila na pogajanjih tako naše prednosti kot tudi njihove omejitve v pogajanjih in preko katerih nasprotna stran ne bi šla. Dobra priprava nam je tudi povečala manevrski prostor ob vključevanju dodatnih poslov. V podjetju X se bomo tako načrtno in izčrpno pripravljali na pogajanja tudi v bodoče. Vzorci, ki smo jih uporabili na pogajanjih s skupino Y, pa nam bodo služili pri nadaljnjih pogajanjih z drugimi stanovanjskimi upravitelji. Dobrega pogajalca je treba izuriti in izšolati. Najpomembnejše lastnosti dobrega pogajalca so : iznajdljivost, potrpežljivost in odločnost.
Keywords: bonitete poslovnih partnerjev, pogajalski interval, priprave na pogajanja, stanovanjsko upravljanje, iznajdljivost, potrpežljivost, odločnost.
Published: 04.08.2011; Views: 1927; Downloads: 170
.pdf Full text (356,95 KB)

7.
PRIMERJALNA ANALIZA OBDAVČITVE PLAČ V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM GLEDE NA ZAKON O DOHODNINI
Tatjana Talevski, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Z dohodnino so obdavčeni dohodki fizičnih oseb. Plača je najpomembnejša vrsta dohodka iz delovnega razmerja, od katere se plačujejo razne dajatve v državni proračun, za zagotovitev financiranja skupnih potreb države in prebivalstva. V Sloveniji so plače obdavčene z dohodnino in prispevki za socialno varnost, katere so zavezani plačevati delojemalci in delodajalci. Na Hrvaškem so plače obdavčene z dohodnino, davkom na dohodnino, posebnim davkom iz plač in s prispevki za socialno varnost, katere sta prav tako zavezana plačevati delojemalci in delodajalci. V okviru dohodnine vplivajo na obdavčitev plač še dohodninska lestvica in olajšave, ki se med državama razlikujeta tako po številu razredov in mejnih stopnjah kot po vrstah olajšav in njihovemu uveljavljanju. Za priznanje olajšav delojemalcu je na Hrvaškem pomembna davčna kartica. Med pomembnejše dohodke iz delovnega razmerja spadajo v obeh državah še regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine, solidarnosten pomoči, povračila stroškov v zvezi z delom, ki se nad določenim zneskom obdavčijo kot plače, ter bonitete. Na njihovo obdavčitve vplivajo različne pravne podlage, ki jih moramo pri tem upoštevati. S pomočjo primerjalne analize obdavčitve plač smo ugotovili, da so v letu 2010 čiste plače po obdavčitvi na Hrvaškem nižje v primerjavi s slovenskimi. Prav tako so bili pri izplačilu plač bolj obdavčeni hrvaški delodajalci.
Keywords: plača, dohodnina, davčna osnova, davčna stopnja, davčna olajšava, prispevki za socialno varnost, drugi dohodki iz delovnega razmerja, povračila stroškov v zvezi z delom, bonitete, davek na dohodnino, posebni davek iz plač, davčna kartica.
Published: 25.10.2010; Views: 5269; Downloads: 601
.pdf Full text (458,09 KB)

8.
PRESOJANJE BONITETE PODJETJA Z UPORABO FINANČNIH IN NEFINANČNIH KAZALNIKOV
Boštjan Platovšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Poznavanje poslovnega partnerja in njegove bonitete je eden ključnih načinov za zmanjševanje informacijske asimetrije ter tveganj, ki izvirajo iz nje. Preverjanje bonitete podjetja postaja poslovna praksa, ki se je izkazala za zelo učinkovito doma in v svetu. Prav tako pomeni mnogo lažji in predvsem hitrejši način dostopa do kakovostnih informacij, ki jih za učinkovito presojo potrebujemo o določenem poslovnem subjektu. S tem zmanjšujemo nepotrebno izgubo časa, energije, volje, interesa za fizično iskanje informacij, ki nas v končni fazi (ne)pripeljejo do želenega cilja. Motivacija izhaja iz želje po čim boljšem obvladovanju tveganj in izrabljanju poslovnih priložnosti. Če o teh nismo dovolj in pravočasno informirani, lahko prezremo podjetje, ki bi nam kot poslovni partner pripomoglo k učinkovitejšemu doseganju ciljev. Razumevanje analize bonitete podjetja in njenega celotnega pojma pojasnjuje cel spekter finančnih in nefinančnih kazalnikov, ki skupaj tvorijo bonitetno analizo. Tradicionalni pristopi k presoji bonitete podjetja niso več primerni, saj se znova in znova uveljavljajo dodatna, nova merila, ki posodabljajo modele ter teorije moderne analize. Razgiban razvoj sili podjetja k upoštevanju aktualnih dejavnikov, torej od številnih panožnih do okoljskih in drugih specifičnih dejavnikov, ki jih je potrebno prilagoditi vsaki presoji posebej. Zaradi tega so novejši načini presojanja bonitete podjetja podatkovno zahtevnejši in gradijo na večji pripravljenosti podjetij za razkrivanje informacij ter za praktično sodelovanje. Vse dejavnike je potrebno presojati v njihovi medsebojni povezanosti, torej v času, prostoru, med podjetji, panogami, itd. Kakovostno presojanje bonitete podjetja je v veliki meri odvisno ne le od razpoložljivih podatkovnih osnov, temveč tudi od znanja, veščin, osebnih in strokovnih lastnosti presojevalca. Pri tem mislimo predvsem na lastnosti, kot so odločnost, dinamičnost, kreativnost, poštenost, strokovnost in temeljitost. Ob dobri strokovni podkovanosti, dolgoletnih izkušnjah in raziskovalnih sposobnostih, je presojevalec pomembnejši od računalnika, hkrati pa je sama poklicna usmerjenost zelo zaželjena in iskana ter prinaša velik zaposlitveni potencial. V diplomski nalogi smo teoretično definirali in ugotavljali boniteto izbranih podjetij. Vsi izračuni so temeljili na uporabi količinskih in kakovostnih dejavnikov, ki zagotavljajo uspeh podjetja. Opozorili smo tudi na vrsto dejavnikov, ki zahtevajo posebno pozornost in podrobnejšo obdelavo, da se podjetje v največji možni meri izogne oviram in pastem. V današnjem stresnem in razgibanem internem ter eksternem dogajanju je v podjetju potrebno nenehno sledenje novim oblikam pridobivanja informacij, modelov analiz in drugih oblik presoje. Predstavljeni način presojanja bonitete podjetja je primeren za podjetja v mednarodni špedicijski dejavnosti, z izpopolnitvami in prilagoditvami novim spoznanjem pa lahko koristi tudi drugim praktičnim izkušnjam.
Keywords: boniteta podjetja, bonitetna analiza, obvladovanje tveganj, informacijska asimetrija, poslovni partnerji, plačilna (ne)disciplina, finančni in nefinančni kazalniki, presojevalec bonitete podjetja.
Published: 04.10.2010; Views: 3450; Downloads: 668
.pdf Full text (1,58 MB)

9.
INFORMACIJSKA PODPORA PRI OCENJEVANJU BONITETE KOMITENTA V BANKI
Petra Fišer, 2010, undergraduate thesis

Abstract: To diplomsko delo zajema več področij, ki se med seboj povezujejo. Osrednja tema je informacijski sistem, ki se nanaša na ugotavljanje bonitete komitenta. V prvem delu sem opredelila tveganja, ki nastanejo pri poslovanju banke in kako jih le-te obvladujejo. Ker obstaja več vrst tveganj sem se omejila na kreditno tveganje, ki sem ga podrobneje predstavila. Sporazum Basel II pa je bil odgovor na vedno večja tveganja. V drugem delu sem podrobneje predstavila pojem bonitetna ocena. Navedla sem kazalnike in podatke, ki so potrebni za izračun bonitetne ocene ter opredelila dejavnike bonitet podjetja. Opisala sem bonitetne razrede in vpliv Basla II na presojo bonitete podjetja. V tretjem delu sem predstavila informacijski sistem v banki X, ponudnika programske opreme Adacta d.o.o. ter informacijsko povezavo z zunanjimi viri informacij. V četrtem delu sem predstavila bonitetno dejavnost v Sloveniji. Ker je ta že zelo razširjena in ima veliko različnih virov informacij, sem se omejila le na nekatere. To so: spletni portali E-bonitete, IBON, GVIN.com; Bonitetna hiša I d.o.o. in institucija, ki je prav tako prisotna tudi kot spletni portal AJPES. V zadnjem petem delu sem podrobneje predstavila slovenski informacijski sistem bonitet (SISBON).
Keywords: Kreditno tveganje, Basel II, bonitetna ocena, informacijski sistem, Adacta d.o.o., zunanji viri informacij, e-bonitete, IBON, AJPES, GVIN.com, bonitetna hiša I d.o.o., SISBON.
Published: 16.08.2010; Views: 2936; Downloads: 424
.pdf Full text (4,26 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica