| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


91 - 100 / 400
First pagePrevious page6789101112131415Next pageLast page
91.
92.
93.
Organizacija privatnega bančništva v NLB d.d.
Miha Trojner, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Privatno bančništvo je področje bančništva, katero se v Sloveniji šele razvija. Vendar se njegova raba sunkovito povečuje. Vse več je tako imenovanih bogatih ljudi, ki zaradi svojih obveznosti tako ali drugače ne morejo skrbeti za svoja sredstva, bodisi nimajo časa bodisi ne znanja za to, da bi lahko lastna sredstva pametno, preudarno ter skrbno nalagali v določene delnice, sklade, vrednostne papirje in drugo. Zatorej je smiselno in pomembno, da posameznik, ki kot rečeno nima ne znanja ne časa
Keywords: bančništvo, privatno bančništvo, delnice, vrednostni papirji, naložbe v depozite, organizacija, organizacijske strukture.
Published: 06.02.2009; Views: 1182; Downloads: 2

94.
Varnostna politika v elektronskem poslovanju na primeru banke
Tomaž Krajnc, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Za banke je ključnega pomena pri elektronskem poslovanju, da omogočijo svojim uporabnikom varno poslovanje na vsakem koraku, saj se z razvojem predvsem internetnega bančništva pojavljajo na trgu nove oblike zlorab. V ta namen morajo banke uvajati nove aplikacije za zaščito, varnost in zaupnost prenesenih podatkov ter s tem nenehno posodabljati in skrbeti za svojo varnostno politiko pri elektronskem poslovanju. Prav tako pa mora za varnost poskrbeti tudi uporabnik sam s pravilno uporabo in varovanjem svojih osebnih podatkov, da bodo tako preprečili zlorabe, ki onemogočajo varno poslovanje med banko in uporabniki.
Keywords: elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, varnost, varnostna politika banke, računalniški virusi, digitalni podpis, kriptografija, zaščita v banki
Published: 24.06.2009; Views: 2087; Downloads: 286
.pdf Full text (947,04 KB)

95.
INTERNETNO BANČNIŠTVO PREBIVALSTVA NA PRIMERU IZBRANIH SLOVENSKIH BANK
Barbara Matjašec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se odločili, da bomo predstavili internetno bančništvo prebivalstva, ki postaja vse bolj uporabna storitev s strani komitentov, pomembno pa je tudi, da banka na trgu še naprej ostane konkurenčna. Najprej smo predstavili elektronsko poslovanje, opredelili pojem elektronskega poslovanja in opisali značilnosti elektronskega poslovanja. Opisali smo tudi elektronsko bančništvo, razvoj elektronskega bančništva in njegove značilnosti. Nadalje smo našteli ter na kratko opisali elektronsko prodajne poti v bankah: plačilne kartice, mobilno bančništvo, bankomati, telefonsko bančništvo in internetno bančništvo. Večji poudarek smo dali internetnemu bančništvu, kjer smo primerjali stroške spletnega bančništva nekaterih bank v novembru 2008 in januarju 2009. Našteli smo tudi prednosti internetnega bančništva, ki ga le-to prinaša tako banki kot tudi komitentu. Dodali smo tudi nekaj tveganj, ki se pojavljajo pri uporabnikih internetnega bančništva. Raziskali smo tudi uporabo internetnega bančništva v državah EU, hkrati pa smo se lotili tudi varnosti in varnostnih ukrepov ter nekaterih koristnih napotkov, ki jih priporoča Microsoft Slovenija za varno uporabo internetnega bančništva. V zadnjem poglavju smo opisovali internetno bančništvo prebivalstva na primeru izbranih slovenskih bank: Deželne banke Slovenije d. d., Nove Ljubljanske banke d. d., Raifffeisen Banke, Hypo Alpe-Adria-Bank d. d. in Nove Kreditne banke Maribor d. d. Za vsako posamezno banko smo opisali nastanek banke, katere organizacijske enote sestavljajo banko, kakšne dejavnosti opravlja banka, nenazadnje pa smo opisali storitev internetnega bančništva za vsako posamezno banko. Ker so uporabniki internetnega bančništva vse zahtevnejši, se banke zavedajo, da morajo slediti tehnološkemu napredku, saj bi jim v nasprotnem primeru konkurenca speljala komitente. Lahko tudi trdimo, da se vse več ljudi odloča za opravljanje bančnih poslov preko interneta, saj lahko na ta način bančne zadeve uredijo hitreje in udobneje. Razen tega pa je elektronsko bančništvo veliko cenejše kot pa klasičen način poslovanja, tako za banko kot tudi za komitenta.
Keywords: Elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, elektronsko prodajne poti, plačilna kartica, mobilno bančništvo, bankomat, telefonsko bančništvo, internetno bančništvo, varnostni ukrepi internetnega bančništva, DBS NET, NLB Klik, RaiffeisenNET, HYPOnet, Bank@Net.
Published: 22.09.2009; Views: 3099; Downloads: 706
.pdf Full text (507,43 KB)

96.
RAČUNALNIŠKE REŠITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA V SLOVENSKIH BANKAH
Teja Emeršič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo predstavili računalniške rešitve elektronskega bančništva petih slovenskih bank. Izbrano temo smo raziskali predvsem zaradi izjemnega porasta elektronskega bančništva pri nas. Elektronsko bančništvo pomeni poslovanje banke s stranko, ki je lahko pravna ali fizična oseba, preko elektronskih prodajnih poti. Diplomska delo je razdeljeno v več tematskih sklopov. V prvem delu je razlaga pojma elektronskega bančništva. Opisali smo še razvoj elektronskega bančništva, ponudbo in trende elektronskega bančništva. V drugem delu opisujemo proizvajalce računalniških rešitev. Med te spada podjetje Hermes Softlab, ki ponuja Bančni asistent, Večbančni asistent plus in Poslovno VEZ za podjetja ter Bančni asistent za fizične osebe. Podjetje Halcom ponuja na eni strani Hal E-Bank/WebRetail za osebno uporabo na drugi pa Hal E-Bank/Personal in Hal E-Bank Corporate za podjetja. Pri podjetju Zrcalo smo opisali EPP (elektronski plačilni promet) in ZRCALO e-banka. Adacta pa ponuja AdInetBank. V tretjem delu smo opisali pet slovenskih bank, ki uporabljajo različne računalniške programe različnih proizvajalcev. Pri banki Sparkasse smo opisali Net.Stik in Net.Stik PRO za podjetja, Tel.Stik (telefonska banka), servisne centre in mobilne sodelavce. Banka Koper ponuja Banko IN (spletna banka), sistem elektronskega bančništva I-Net ter Infotel (telefonsko bančništvo). Pri Novi Ljubljanski banki smo opisali NLB Klik za fizične osebe, NLB Proklik za pravne osebe, NLB Moba (mobilna banka) in NLB Teledom. UniCredit banka ponuja Online b@nko, E-Bank in MultiCash (mednarodni sistem elektronskega bančništva). Pri Nova KBM pa smo opisali Bank@Net za fizične osebe, Poslovni Bank@Net za pravne osebe, TeleBanka in SMS sporočila. Pri vseh bankah smo se dotaknili tudi varnosti elektronskega bančništva. Opisali smo storitve, ki jih lahko uporabniki opravljajo, kakšne tehnične zahtevnosti morajo imeti računalniki za lažjo obdelavo podatkov in kaj morajo uporabniki kupiti za uporabo. Elektronsko bančništvo je izrednega pomena za banko, ki ni postala samo poslovna priložnost, ampak nuja, če želi ostati na trgu konkurenčna. Pomanjkanje ustreznega znanja ljudi in posledično nezaupanje v sodobno tehnologijo ter varnost poslovanja preko elektronskega bančništva, je glavna ovira pri njihovi širitvi.
Keywords: elektronsko bančništvo, programske rešitve, Hermes Softlab, Bančni asistent, Poslovna VEZ, Halcom, Hal E-Bank, Zrcalo, ZRCALO e-bank, Adacta, Sparkasse, Net.Stik, Tel. Stik, banka Koper, I-Net Bank, Banka IN, Infotel, NLB, NLB Klik, NLB Moba, NLB Teledom, UniCredit banka, Online b@nka, Multicash, Varnost, Nova KBM, Bank@Net, TeleBanka, SMS sporočila.
Published: 15.10.2009; Views: 3222; Downloads: 341
.pdf Full text (1,87 MB)

97.
SISTEMI PLAČIL V ELEKTRONSKEM POSLOVANJU
Petra Vogrinec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V svoji diplomski nalogi sem želela predstaviti sisteme plačil v elekt6ronskem poslovanju. V začetku sem na kratko opisala spletno trgovino in ugotovila, da kar 25% uporabnikov interneta kupuje preko spleta, pri tem pa tudi uporabljajo različne plačilne kartice. Naredila sem primerjavo nakupovanja preko interneta med bolj in manj razvitimi državami. Podrobneje sem tudi opisala postopek nakupa v spletni trgovini. V drugem poglavju sem teoretično opisala elektronsko bančništvo-bančne storitve, ki jih lahko bančni komitent opravi preko interneta, brez neposredne pomoči bančnega uslužbenca in kako se razvija in raste elektronsko bančništvo v Sloveniji med letoma 2004 in 2007. Kratko sem predstavila program vzpostavitve enotnega območja plačil v evrih (SEPA): kdo je naročnik in izvajalec projekta, finančni obseg, skupno trajanje in posebnosti projekta za Slovenijo. Zadnje poglavje temelji izključno na primeru Nove kreditne banke Maribor. Najprej kratka predstavitev banke, nato predstavitev internetnega bančništva- Bank@Net lahko pristopimo doma, v službi in po svetu, skratka povsod, kjer imamo dostop do interneta. Za denarno poslovanje ni več nedeljskih in prazničnih omejitev. Bank@Net je odprta dan in noč. Telefonsko bančništvo-TeleBanka je hiter, varen in varčen način opravljanja bančnih storitev po telefonu. Omogoča, da z uporabo varnostnih elementov in s preprostim telefonskim klicem hitro in enostavno opravite večino bančnih storitev, zaradi katerih bi sicer morali v banko. Pri plačevanju s TeleBanko so provizije bistveno nižje, zato lahko pri plačevanju položnic dolgoročno veliko privarčujemo. Mobilno bančništvo- Moneta je storitev brezgotovinskega plačevanja z mobilnikom, ki omogoča hitro, varno in enostavno plačevanje na več kot 5000 plačilnih mestih, označenih z nalepko Moneta. Uporabniki lahko na ta način plačujejo na Terminalih Moneta v trgovinah, gostinskih lokalih, butikih, lekarnah, frizerskih salonih, trafikah, pri dostavi hrane na dom, prevozih s taksijem, na Moneta Avtomatih, na parkirnih in prodajnih avtomatih, z Moneto v Telefonski prodaji in Moneto Internet. Potem sem še naredila primerjavo plačevanja položnic v Sloveniji in sem ugotovila, da je najdražje plačevanje položnic pri bančnem okencu, se pravi v banki. Najcenejše, najhitrejše in dostopno 24 ur na dan je plačevanje položnic preko Bank@Neta (to lahko storimo doma, v službi in po svetu, skratka povsod, kjer imamo dostop do interneta) in preko TeleBanke – s telefonskim klicem.
Keywords: Banka/ Bank@Net/ bančništvo/ elektronsko bančništvo/ internetno bančništvo/ mobilno bančništvo/ Moneta/ Nova kreditna banka Maribor/ telefonsko bančništvo/ Telebanka/ spletna trgovina
Published: 03.12.2009; Views: 2299; Downloads: 217
.pdf Full text (623,20 KB)

98.
99.
VARNOST SISTEMOV INTERNETNEGA BANČNIŠTVA NA PRIMERU KLIK NLB
Barbara Belič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes je nemogoče najti banko, ki ne bi poslovala elektronsko ter nudila storitev elektronskega bančništva. Internetno bančništvo je kot storitev elektronskega bančništva dalo bankam nove razsežnosti, saj so te večino svojih storitev ponudile kar v svoji spletni poslovalnici. Komitenti bank pa za uporabo spletne poslovalnice potrebujejo le osebni računalnik ter dostop do interneta. Zaradi prednosti uporabe internetnega bančništva, število uporabnikov spletnih bank iz dneva v dan narašča. Za varnost sistemov internetnega bančništva mora biti poskrbljeno z obeh strani, tako s strani banke kot tudi s strani uporabnikov. Banke zagotavljajo varnost na omenjenem področju s pomočjo varnostne tehnologije (požarni zidovi, usmerjevalniki, kriptografija in overjanje), uporabniki pa z rednim posodabljanjem operacijskih sistemov, protivirusnih programov ter s skrbnim varovanjem osebnih podatkov s čimer pripomorejo k višji stopnji varnosti ter zanesljivosti sistemov internetnega bančništva. S spleta pretijo različne nevarnosti, ki posredno in neposredno vplivajo na internetno bančništvo. Virusi, črvi in trojanski konji lahko oslabijo delovanje osebnih računalnikov ter uničijo podatke ter datoteke shranjene na njih. Navedeni škodljivi programi tako posredno vplivajo na spletno bančništvo. Neposredno pa se na internetno bančništvo nanaša pojav lažnih spletnih strani bank (ribarjenje in pharming). Nepridipravi skušajo s pomočjo lažnih spletnih strani priti do podatkov s katerimi imajo kasneje dostop do našega transakcijskega računa.
Keywords: Elektronsko poslovanje/ Elektronsko bančništvo/ Internetno bančništvo/ Varnost sistemov internetnega bančništva/ Varnostna tehnologija/ Ribarjenje/ Pharming/ Virusi/ Črvi/ Trojanski konji/ Klik NLB
Published: 12.10.2009; Views: 2171; Downloads: 274
.pdf Full text (882,74 KB)

100.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO KREDITIRANJA FIZIČNIH OSEB V NOVI KBM, D.D
Kristina Ravnak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Izziv, s katerim se danes soočajo banke, je vzpostaviti takšno elektronsko bančništvo, ki bo zagotavljalo visok nivo storitvene in informacijske celovitosti. Banke morajo zaradi tega spreminjati način poslovanja, ker bi tako postale bolj učinkovite in fleksibilne. S tem bi povečale zadovoljstvo komitentov in svoj tržni delež. Problem diplomske naloge je omejen na elektronsko poslovanje in del aktivnih poslov Nove KBM, d. d., – področje stanovanjskih kreditov. Preučeni sta dve možni obliki ponudbe, ki se ju banke na slovenskem bančnem trgu poslužujejo (osebna ponudba in ponudba na spletnih straneh). S pomočjo ankete med naključnimi kreditojemalci smo izluščili prednosti in pomanjkljivosti obeh ponudb v Novi KBM, d. d. Analiza obstoječih ponudb je pokazala, da je osebna ponudba stanovanjskih kreditov na visoki ravni, medtem ko je ponudba na spletnih straneh potrebna nadgradnje. Iz rezultatov ankete izhaja, da je za kreditojemalce pomembna tako osebna kot internetna ponudba, saj se za pridobivanje informacij poslužujejo obeh razpoložljivih možnosti. Elektronsko kreditiranje je v Novi KBM, d. d., podprto le deloma. Manjkajoče storitve, za katere so tehnološke rešitve že poznane, bi bilo treba dograditi. Elektronskemu naročilu za kredit takoj, bi bilo treba dodati še možnost naročila za stanovanjski kredit. Ob dograditvi elektronskega naročila z elektronskim podpisovanjem in elektronskim pošiljanjem kreditne pogodbe bi bila to za komitente zelo dobra rešitev, ker bi se lahko tako kredit v celoti uredil na elektronski način. Pri bolj zapletenem postopku kreditiranja (npr. zavarovanje kreditov z zastavo nepremičnine) bi bilo najbolje elektronski način dopolnjevati z osebnim finančnim svetovanjem izbranega bančnega komercialista. K
Keywords: elektronsko bančništvo, elektronsko kreditiranje, elektronsko naročilo kredita, elektronski podpis, elektronsko pošiljanje kreditne pogodbe
Published: 04.12.2009; Views: 1810; Downloads: 113
.pdf Full text (2,24 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica