| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pridobitev državljanstva po slovenskem in španskem pravnem sistemu
Nadja Strašek, 2018, master's thesis

Abstract: Pravni institut državljanstva je urejen v nacionalnih zakonodajah. Temelji na suvereni pravici posamezne države, da v svojem pravnem redu sama določi komu in na kakšen način bo podelila državljanstvo. Takšno urejanje mnogokrat privede do razlik v ureditvah državljanstva med državami. Državljanstva ni moč ubesediti v eni razlagi, lahko pa ga opredelimo na več načinov. Gre za celovit ter kompleksen odnos med posameznikom in državo, pri čemer to razmerje vzpostavlja odnos medsebojnih pravic in dolžnosti. Državljanstvo je opredeljeno tudi kot specifični pravni status, iz katerega izvirajo politične, državljanske in socialno-ekonomske pravice ter svoboščine. Ob tem določa tudi pravno opredeljene obveznosti države do posameznika, ki se vežejo na državljanstvo ter nasprotno. Državljanstvo kot temelj vsake države je temu primerno tudi urejeno. Slovenska pravna ureditev na podlagi Ustave Republike Slovenije državljanstvo ureja v Zakonu o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS), ki je krovni akt na tem področju. Španska nacionalna zakonodaja ne pozna posameznega akta, ki bi urejal to področje. V Ustavi Kraljevine Španije (Constitución Española) je določeno, da državljanstvo urejajo posamezni členi Civilnega zakonika (Código Civil). Kot dopolnitev nacionalnega državljanstva, se je v pravu Evropske unije uveljavilo državljanstvo Unije, ki ga lahko razumemo kot neke vrste postnacionalno državljanstvo. V praksi ni tako izrazito izraženo kot nacionalna državljanstva, vendar je kljub temu zelo pomemben institut, ki omogoča državljanom Unije nove oblike državljanske udeležbe ter pravice in dolžnosti onkraj narodnostne ravni. Raznolikosti zakonodaj na področju državljanstva posledično privedejo tudi do stanja, ko oseba nima državljanstva (apatrid) ali pa vodijo v drugo skrajnost, ko posameznik pridobi državljanstvo dveh ali več držav (bipatridi ali polipatridi). Institut državljanstva je dinamičen pravni koncept, ki je predvsem odvisen od družbenih ter političnih sprememb tako na ravni držav kot tudi mednarodne skupnosti.
Keywords: državljanstvo, pridobitev državljanstva, državljanstvo Evropske unije, pravice državljanov, državljanstvo Slovenije, državljanstvo Španije, dvojno državljanstvo.
Published: 28.05.2018; Views: 816; Downloads: 135
.pdf Full text (915,49 KB)

2.
Evropska konvencija o državljanstvu
Emanuel Gole, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Državljanstvo je pravica vsakega posameznika. Glede na to, da gre državljanstvo razumeti kot odnos med posameznikom in državo, je pomembno, da so medsebojne pravice in obveznosti med državo in posameznikom opredeljene v pravnih aktih, da država kot nosilka oblasti in močnejšega položaja ne more samovoljno urejati državljanstva oseb, ki prebivajo na njenem ozemlju. Eden najpomembnejših mednarodnih pravnih aktov, ki celovito ureja vprašanje državljanstva fizičnih oseb, je Evropska konvencija o državljanstvu (v nadaljevanju Konvencija). Sprejeta je bila 6. novembra leta 1997, v veljavo pa je stopila 1. marca leta 2000. Na voljo za podpis je vsem državam članicam Sveta Evrope, kakor tudi vsem ostalim državam, ki niso članice Sveta Evrope, so pa aktivno sodelovale pri njeni sestavi. Konvencija postavlja določene okvirje za vse države podpisnice, v sklopu katerih mora vsaka posamezna država urejati državljanstvo fizičnih oseb, ki živijo na njenem ozemlju, s svojim notranjim pravom, hkrati pa upoštevati bistvene principe in načela, vezana na državljanstvo, ki so splošno sprejeta v mednarodnem pravu. Konvencija je izrednega pomena predvsem z vidika urejanja problematike dvojnega in večkratnega državljanstva, predvsem pri urejanju pravic in obveznosti med državo in posameznikom. Prav tako so pomembna določila Konvencije, ki od držav podpisnic zahtevajo, na kakšen način naj uredijo postopek pridobitve in izgube državljanstva, kakor tudi postopanje države naslednice v primeru državne sukcesije. V tem primeru Konvencija postavlja temeljno pravilo, ki praktično velja za vse postopke povezane z državljanstvom fizičnih oseb, to je prizadevanje držav podpisnic, da zmanjšajo primere statusa oseb brez državljanstva ali apatridije. Tudi Republika Slovenija, čeprav ni podpisnica Konvencije, skladno z njenimi določili spoštuje splošna pravna načela in mednarodno običajno pravo pri urejanju vprašanja državljanstva s svojim notranjim pravom. Tako Zakon o državljanstvu Republike Slovenije ureja vprašanja o pridobivanju in izgubi državljanstva Republike Slovenije in dovoljene primere dvojnega državljanstva v okviru določil same Konvencije, vendar na konkretnejši ravni. Pomembno je poudariti, da Konvencija ne sme posegati v samo notranjo ureditev državljanstva v posamezni državi, saj bi bilo s tem kršeno načelo suverenosti držav. Njena naloga je le urediti najpomembnejša vprašanja in temeljna načela, povezana z državljanstvom, na podlagi katerih države podpisnice urejajo državljanstvo z lastno zakonodajo.
Keywords: državljanstvo, dvojno in večkratno državljanstvo, Evropska konvencija o državljanstvu, državna sukcesija, pridobitev in izguba državljanstva, diskriminacija, status oseb brez državljanstva.
Published: 25.09.2017; Views: 1049; Downloads: 174
.pdf Full text (890,83 KB)

3.
STATUS OSEB BREZ DRŽAVLJANSTVA
Kaja Šmon, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Podelitev državljanstva spada pod izključno pristojnost posamezne države, ki sama določi tudi postopke in pogoje za pridobitev državljanstva. Danes so razširjeni trije sistemi za pridobitev državljanstva ter različne kombinacije med njimi. Države uporabljajo te sisteme na različne načine, kar lahko privede do konfliktov, kot je dvojno državljanstvo in pojav oseb brez državljanstva. Osebe brez državljanstva oz. apatridi obstajajo že od nekdaj, s prvo definicijo pa se srečamo leta 1954 v Konvenciji o statusu oseb brez državljanstva. Gre za osebe, ki nimajo državljanstva nobene države oziroma jih nobena država ne priznava za svojega državljana. Apatridnost pa lahko povzročijo tudi drugi dejavniki ne zgolj neusklajenost med nacionalnimi zakonodajami držav. Položaj in pravice oseb brez državljanstva ureja Konvencija o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954, ki je najbolj pomemben dokument na tem področju. Leta 1961 pa je bila sprejeta še Konvencija o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva, ki se osredotoča predvsem na odpravo in izognitev nadaljnjemu pojava apatridnosti. Republika Slovenija je podpisnica zgolj Konvencije iz leta 1954, ni pa pristopila h Konvenciji iz leta 1961.
Keywords: državljanstvo, osebe brez državljanstva, apatridnost, dvojno državljanstvo
Published: 02.12.2016; Views: 1097; Downloads: 100
.pdf Full text (516,41 KB)

4.
DVOJNO DRŽAVLJANSTVO V PRIMERJALNEM PRAVU
Špela Žnidaršič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Pravno urejanje področja državljanstva je suverena pravica posamezne države in nobena mednarodna konvencija ne posega vanjo z definiranjem tega instituta. V ozir je potrebno vzeti, da se zakonodaje držav med seboj precej razlikujejo, kar lahko vodi do pojava dvojnega (ali večkratnega) državljanstva. To je pravni položaj posameznika, ki je hkrati državljan dveh (ali večih) držav. V preteklosti je v večini držav veljala politika izogiba dvojnemu državljanstvu, ki so tako predvidevale umik državljanstva tistih, ki so prostovoljno pridobili tuje državljanstvo, oziroma zahtevale odrek prejšnjemu državljanstvu prosilcev za naturalizacijo. Trend se je v zadnjih desetletjih spremenil, saj se je povečalo število držav, ki dvojno državljanstvo sprejemajo ali vsaj dopuščajo pod določenimi pogoji. Temu je v času svetovne globalizacije in dostopnejših prehodov med državami botroval veliki val migrantov in imigrantov. Zaradi potrebe njihove boljše integracije v države, kjer prebivajo, ter z mislijo po ohranjanju vezi z državami njihovega izvora, je prihajalo do vse večjih sprememb zakonodaje državljanstva ter pozitivnejšega odnosa do polipatridnosti. K povečanju števila dvojnih državljanov je prav tako prispevalo sprejemanje načela enakosti spolov v nacionalnih zakonodajah držav na Zahodu Evrope, saj je otrokom mešanih zakonov omogočalo pridobitev državljanstva tudi po materi, ne le očetu. Področje dvojnega državljanstva poleg nekaterih pozitivnih vidikov še vedno vzbuja mnogo dilem (predvsem glede politične participacije, vprašanja lojalnosti ter diplomatske zaščite), zaradi katerih so države nekoliko zadržane pri popolnem sprejetju dvojnega (ali večkratnega) državljanstva v nacionalno zakonodajo. Kljub temu rešitev najbrž ni v izključitvi instituta iz prava držav, pač pa se lahko sporna področja ureja s sporazumi med državami, ob pomoči obstoječih mednarodnih konvencij, ki urejajo določene aspekte dotične tematike, ter s precedenčnimi primeri sodne prakse.
Keywords: dvojno državljanstvo, večkratno državljanstvo, pridobitev in izguba državljanstva, naturalizacija, apatridnost, pristna in učinkovita povezava
Published: 07.07.2015; Views: 1727; Downloads: 281
.pdf Full text (1,41 MB)

5.
DRŽAVLJANSTVO SLOVENIJE IN DRŽAVLJANSTVO EU
Ines Kuzmič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Z državljanstvom najlažje povežemo posameznika z državo, to razmerje pa vzpostavlja odnos pravic in obveznosti. Tudi konvencija o državljanstvu v 2. a členu definira državljanstvo kot trajno pravno vez med posameznikom in državo. Državljanstvo pa lahko opredelimo tudi kot pravni status, ne le kot pravno razmerje med posameznikom in državo, saj iz tega statusa izvirajo tudi politične pravice in svoboščine. Gre za trajno razmerje med državo in posameznikom, dokler se na določen način ne prekine, ampak ni odvisno od tega, ali se posameznik nahaja na ozemlju države ali ne. Ena od posledic državljanstva je, da lahko državljan stopa v različna razmerja z državo oziroma lahko stopa v razmerja s to državo samo, če je njen državljan. Vsaka država sama ureja svoje predpise, ki veljajo na njenem ozemlju. Čeprav je včasih francoski Code Civil določal, da lahko francoska državljanka, ki se poroči s tujcem, pridobi njegovo državljanstvo, danes takih pravil ne poznamo. Nobena država ne more posegat v suverenost druge države. Državljanstvo Evropske
Keywords: Državljanstvo, nacionalno državljanstvo, dvojno državljanstvo, trajna vez, državljanstvo Evropske Unije, predpisi.
Published: 19.12.2014; Views: 1629; Downloads: 468
.pdf Full text (687,56 KB)

6.
PRAVICA DO DRŽAVLJANSTVA
Sergeja Mevc, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Pravica do državljanstva je zagotovljena že v Univerzalni deklaraciji OZN o človekovih pravicah, ki je posledica izkušenj druge svetovne vojne in predstavlja poleg Ženevskih konvencij prvi temelj mednarodnopravnega varstva človekovih pravic. Pravno sicer ni zavezujoč dokument, predstavlja pa podlago na osnovi katere so bile kasneje sprejete številne mednarodne konvencije, ki obsegajo pravice, določene v Splošni deklaraciji človekovih pravic. Mednarodne konvencije, sprejete na področju varstva človekovih pravic, ter v zvezi s tem s pravica do državljanstva, kot ena izmed človekovih pravic, so pravno zavezujoče le za države pogodbenice teh konvencij. Kljub mednarodnopravni ureditvi pa sodi odločitev o tem komu bodo države podelile svoje državljanstvo, ter pod kakšnimi pogoji, kot tudi prenehanje državljanstva v izključno pristojnost vsake posamezne države, v katero se druge države in tudi mednarodno pravo ne morejo vtikati. Ker je to suverena pravica vsake posamezne države mednarodno pravo ne nudi posebnega pravnega sredstva v primeru, da države to pravico ne izvajajo dosledno, pač pa sledi le mednarodna odgovornost in iz tega izhajajoče sankcije. Države se prostovoljno odločijo ali bodo postale pogodbenice določene konvencije ali ne. Ko pristopijo h konvenciji morajo v skladu z obveznostmi, ki jih sprejmejo z mednarodno pogodbo, urediti tudi svojo nacionalno zakonodajo. Tako morajo tudi na področju pravice do državljanstva, ki je sicer suverena pravica posamezne države, države spoštovati mednarodne konvencije in njihova ureditev v nacionalni zakonodaji posameznikom ne sme nuditi manjši obseg pravic, kot jim je zagotovljen v skladu z mednarodnimi konvencijami.
Keywords: državljanstvo, apatridi, osebe brez državljanstva, bipatridi, človekove pravice, dvojno državljanstvo
Published: 02.12.2014; Views: 1305; Downloads: 265
.pdf Full text (595,16 KB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica