1. Medjezikovni transfer - strategije zapolnjevanja vrzeli v strokovnem besedišču manjšinskih jezikov ob slovensko-madžarski mejiElizabeta Bernjak, 2007, independent scientific component part or a chapter in a monograph Keywords: lingvistika, strokovni jezik, strokovno besedišče, manjšinski jezik, dvojezičnost, strokovna terminologija, medjezikovni vplivi, slovenščina, madžarščina
Published in DKUM: 29.07.2024; Views: 81; Downloads: 2
 Link to full text
This document has many files! More... |
2. Stališča učencev razredne stopnje dvojezičnih osnovnih šol do dvojezičnega pouka : magistrsko deloTajda Varga, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh zaključnih celot – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča, in sicer dvojezičnost in dvojezično izobraževanje na območju Prekmurja. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti, kakšna stališča imajo učenci tretjega, četrtega in petega razreda dvojezičnih osnovnih šol do dvojezičnega pouka. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da imajo učenci pozitivna stališča do dvojezičnega pouka in okolja. Večini anketiranih učencev je všeč, da pouk poteka v obeh jezikih (slovenskem in madžarskem). Kot pomembno ugotovitev izpostavljamo, da učenci menijo, da bodo v okviru osnovnošolskega izobraževanja pridobili ustrezno znanje slovenskega jezika za nadaljevanje šolanja v Sloveniji. Rezultati prav tako potrjujejo, da učenci z madžarščino kot maternim jezikom menijo, da bodo pridobili ustrezno znanje madžarskega jezika za nadaljevanje šolanja na Madžarskem. Učenci so prav tako podali pozitivna stališča do bivanja v dvojezičnem okolju in menijo, da jim dvojezičnost pomaga, da se boljše razumejo s sošolci in vrstniki, ker govorijo oba jezika, to pa je zelo pomembno za njihovo boljše počutje . Lahko povzamemo, da to strinjanje pomeni zavedanje, da jim bo ustrezno znanje obeh jezikov pomagalo pridobiti nove priložnosti za delo in izobraževanje. Pomembno je, da dvojezično izobraževanje spodbuja in omogoča pripadnikom madžarske narodne manjšine, da so uspešno vključeni v izobraževalni proces. Ugotovili smo, da dvosmerni izobraževalni model deluje v okviru izobraževalnega procesa in s tem uči učence sožitja in strpnosti, ne glede na pripadnost.
Keywords: Narodnostno mešano območje v Prekmurju, dvojezičnost, model dvojezičnega izobraževanja, dvojezični pouk, dvojezične osnovne šole
Published in DKUM: 10.06.2024; Views: 160; Downloads: 13
 Full text (2,13 MB) |
3. Socialna zvrstnost v dvojezičnem srednješolskem izobraževanju (s slovenskim in madžarskim jezikom)Saša Adorjan, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskali vprašanje rabe socialnih zvrsti jezika pri dijakih dvojezične srednje šole z učnima jezikoma slovenščino in madžarščino. V teoretičnem delu sta predstavljeni evropska in slovenska jezikovna zakonodaja, nato jezikovni položaj narodnostnih skupnosti in še bolj specifično – madžarske narodnostne skupnosti. Sledi pregled šolske zakonodaje in predstavitev značilnosti šolskega modela v Prekmurju, zatem pa še opis jezikovnih značilnosti obravnavanega območja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o rabi slovenskih in madžarskih socialnih zvrsti jezika med dijaki od 1. do 4. letnika programov Gimnazije in Strojnega tehnika, ki obiskujejo dvojezično srednjo šolo z učnima jezikoma slovenščino in madžarščino. Ugotavljali smo, katere socialne zvrsti dijaki uporabljajo v različnih okoliščinah, tj. v šoli, doma, v pogovoru z vrstniki ipd., kako dobro obvladajo svoj krajevni govor in kakšen odnos imajo do njega. Na koncu smo primerjali, kakšne so razlike v rabi jezika leta 2010 in sedaj. Zaključili smo, da je izbira jezikovnih zvrsti res odvisna predvsem od okoliščin, v katerih poteka komunikacija.
Keywords: dvojezičnost, manjšinska zakonodaja, socialne zvrsti jezika, knjižni jezik, narečni govor
Published in DKUM: 12.04.2023; Views: 527; Downloads: 43
Full text (2,61 MB) |
4. Ugledati se v drugem : slovenska književnost v medkulturnem kontekstuSilvija Borovnik, 2022 Abstract: Monografija obsega enajst študij na temo slovenske književnosti v srednjeevropskem večkulturnem in medkulturnem prostoru. Slovenci smo s svojo kulturno in literarno zgodovino del Srednje Evrope, kjer so nas oblikovale različne identitete, zaznamovane tudi z migracijami. Naš položaj je bil zaznamovan z drugostjo in drugačnostjo, obenem pa smo drugost sprejemali tudi sami in se z njo oplajali. Različna slovenska literarna dela pa so izražala stisko in razdvojenost zaradi velikih idejnih, ideoloških in političnih premikov v dvajsetem stoletju.
Monografija sledi spoznanjem novejše literarne vede, da v slovenskem prostoru ne moremo govoriti le o slovenski kulturi, temveč o kulturah na Slovenskem in da moramo v slovenskih literarnih zgodovinah upoštevati dela vseh tistih, ki so pri nas ustvarjali ali še ustvarjajo tudi v drugih jezikih. Obenem pa se dr. S. Borovnik zavzema za to, da je treba upoštevati tudi delo vseh tistih slovenskih pisateljev in pisateljic, ki so se iz Slovenije izselili, ali pa živijo v drugih državah kot pripadniki avtohtone slovenske narodne manjšine. Ta monografija je prispevek k medkulturni literarni zgodovini. V njej avtorica dokazuje, da enojezični in enonacionalni model književnosti ne obstaja in da je bil v preteklosti iz različnih, tudi ideoloških razlogov, umetno narejen.
Keywords: slovenska književnost, medkulturnost, večkulturnost, dvojezičnost, večjezičnost
Published in DKUM: 14.12.2022; Views: 742; Downloads: 121
Full text (3,10 MB)
This document has many files! More... |
5. Interakcija z otroki priseljenci v vrtcu : diplomsko deloTjaša Štante, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na komunikacijo z otroki priseljenci, ki jih je v slovenskih vrtcih vedno več. V teoretičnem delu smo predstavili nekatere smernice vključevanja otrok priseljencev v vrtce, načine komuniciranja vzgojiteljev z otroki priseljencev, pristope učenja jezika okolja in dvojezičnost otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v katero so bili vključeni vzgojitelji in pomočniki. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika in obdelani s programom SPSS. V raziskavi nas je zanimalo, iz katerih držav se priseljujejo otroki priseljenci in njihove družine, izkušnje strokovnih delavcev v vrtcu glede govorne interakcije z otroki priseljenci, izkušnje in stališča strokovnih delavcev v vrtcu glede učenja jezika okolja za otroka priseljenca, kompetentnost strokovnih delavcev v vrtcu pri govorni komunikaciji z otrokom priseljencev in stališča strokovnih delavcev glede dvojezičnosti otrok. Rezultati so pokazali, da največji delež otrok priseljencev prihaja iz Bosne in Hercegovine. Vzgojitelji z otroki komunicirajo z uporabo različnih pristopov, najpogosteje z neverbalno komunikacijo. Po mnenju strokovnih delavcev se otroci najbolje naučijo jezik okolja preko vsakdanjih situacij v vrtcu. Vzgojiteljevo nerazumevanje prvega, maternega jezika otroka priseljenca otežuje delo vzgojitelja pri vzgoji in izobraževanju otroka. Vzgojitelji in pomočniki imajo pozitivna stališča do rabe dvojezičnosti otrok na predšolski stopnji.
Keywords: otrok priseljenec, interakcija, jezik okolja, učenje jezika, dvojezičnost
Published in DKUM: 02.06.2022; Views: 797; Downloads: 108
Full text (2,00 MB) |
6. Odnos do večjezičnosti med večjezičnimi ljudmi na območju LendaveErik Horvat, 2021, undergraduate thesis Abstract: Iskanje in negovanje harmonije med različnimi narodi ima v Prekmurju ključno vlogo. Krivice, ki so se nam morda zgodile v preteklosti, moramo pustiti za seboj, saj ovirajo razvoj naše, že tako maloštevilne skupnosti. Z vidika prihodnosti vseh narodov, ki živijo v Prekmurju, je sodelovanje in zastavljanje skupnih ciljev odločilen korak. Namen diplomske naloge je ugotoviti samorazlikovanje Lendavčanov, ki so odraščali v dveh ali več jezikih. Poudarek je na analizah, epizodah, izkušnjah, biografijah prizadetih in njihovih osebnih spominih, ki so povezani z več identitetami in jeziki. S pomočjo dvojezičnih ljudi se izvede empirična študija. Razmerje med identiteto in jezikom bo prikazano s konkretnimi primeri. Izpostavljeni bodo izvorni jeziki in njihov prestiž v postopkih identifikacij prebivalstva.
Teoretični del prikazuje teorije / premisleke o izrazih in konceptih večjezičnosti, kjer bodo izrazi večjezičnost najprej razloženi s sociološkega vidika, da jih lahko postavimo v kontekst jezika. Nato sledi praktični del diplomske naloge, ki s pomočjo intervjujev pokaže subjektivni vpogled v jezik in identiteto ter jih nato poveže s teoretičnim delom. Po dobljenih rezultatih se pripravijo sklepi, zlasti glede jezikovnega izobraževanja in jezikovne politike. Upam, da bom s tem delom malo prispeval k boljšemu razumevanju in zavedanju pomembnosti večjezičnosti in njegovega vpliva na človekovo življenje.
Keywords: Lendava, večjezičnost, dvojezičnost v šolah, tuji jeziki, delo v tujini.
Published in DKUM: 22.10.2021; Views: 1247; Downloads: 94
Full text (903,22 KB) |
7. Primerjava razvoja govora enojezičnega in dvojezičnega otrokaNataša Golež, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je bilo predstavljeno naše delo s pomočjo strokovnih razlag in različnih nalog, s katerimi je bila narejena primerjava, kako se govor razvija pri dveh otrocih.
V teoretičnem delu je bila osredotočenost na predstavitvi razvoja govora, kako se ta razvija v predšolskem obdobju, omenjeni sta bili tudi koherentnost in kohezivnost. Poglobljenost primerjave predstavljajo tudi definicije jezika, razlika med jezikom in govorom, prav tako metajezikovne zmožnosti in, kot je zapisano v najpomembnejšem poglavju diplomskega dela, značilnosti o dvojezičnosti. V praktičnem delu je bilo predstavljeno delo na konkretno podanih nalogah, ki sta jih otroka izvajala. Kasneje je bila izvedena analiza, primerjava med otrokoma ter tudi posameznikov razvoj od ene do druge izvedbe.
Vzorec sta sestavljala dva otroka, deček in deklica, ki sta bila ob pričetku našega opazovanja stara pet let.
Keywords: enojezičnost, dvojezičnost, govor, okolje
Published in DKUM: 27.10.2020; Views: 1065; Downloads: 133
Full text (988,68 KB) |
8. Primerjava slovenskega besednega zaklada pri romskih in neromskih otrocihTjaša Kurnik, 2019, undergraduate thesis Abstract: Namen zaključnega dela z naslovom Primerjava slovenskega besednega zaklada pri romskih in neromskih otrocih je bil raziskati, ali in koliko se razlikujeta slovenski besedni zaklad romskih in neromskih otrok. V teoretičnem delu smo preučili razvoj govora, predjezikovno in jezikovno obdobje ter dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora in besednega zaklada. Preučili smo izvor Romov, romski jezik, ovire, ki se pojavijo pri vključevanju otrok v vrtec. V empiričnem delu smo z metodo praktičnega dela preko sličic preverjali, kakšen besedni zaklad imajo isto stari neromski in kakšen romski otroci. Pri preverjanju nas je zanimalo, ali otroci prepoznajo vse sličice, ali jih pravilno poimenujejo in kaj o njih pripovedujejo. Raziskavo smo opravili v enem izmed vrtcev v severovzhodni Sloveniji, v katerega so vključeni tudi romski otroci. V raziskavi je sodelovalo 8 otrok, od tega so bili 4 romski in 4 neromski, starost otrok je bila med 4 in 5 leti. Preko pridobljenih rezultatov smo prišli do ugotovitve, da sta se govor in besedni zaklad pri vseh otrocih izboljšala.
Keywords: Razvoj govora, bogatenje besednega zaklada, dvojezičnost, Romi, Romi na Slovenskem.
Published in DKUM: 18.11.2019; Views: 1665; Downloads: 227
Full text (890,30 KB) |
9. Kodno preklapljanje pri uri angleščine v tretji triadi osnovne šoleSandra Jakobčič, 2019, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je raziskovanje pojava kodnega preklapljanja med učenci tretje triade osnovne šole pri pouku tujega jezika angleščine. Pojav kodnega preklapljanja med svetovnim prebivalstvom je zelo pogost. Kodno preklapljanje se pojavi takrat, ko dva ali več posameznika/-ov vodijo pogovor v več kot samo enem jeziku, to pomeni, da je takšen posameznik dvo- ali večjezičen. V Sloveniji imamo dve regiji, ki sta uradno dvojezični; to sta Prekmurje, kjer uradno govorijo in se učijo v šoli poleg slovenščine še madžarskega jezika, in Primorska, kjer se poleg slovenščine učijo italijanščino. V dolenjski regiji (raziskava je bila izvedena v regiji Bela krajina) se najbolj pogosto srečamo z dvo- in večjezičnimi otroki, in sicer priseljenci sosednje Hrvaške, hrvaškimi državljani, Romi ter priseljenci iz drugih balkanskih držav (povečano priseljevanje tujcev po razpadu Jugoslavije). Vendar na tamkajšnjih šolah hrvaški kakor tudi romski jezik nista uradna jezika, čeprav bi bila potreba po tem. Posamezniki uporabljajo kodno preklapljanje v različnih situacijah, kot na primer, ko želijo iz pogovora izključiti določeno osebo, ki ne razume govorečega tujega jezika, kot tudi, kadar se posameznik ne more spomniti določene besede ali fraze in pove stavek delno v enem ter delno v drugem jeziku, kot tretje, ko posameznik želi določeno temo pogovora posebej poudariti ter zadnje, ko želi posameznik določeno stvar temeljiteje pojasniti. K samemu pojavu večjezičnosti je pripomogla tudi globalizacija in strmenje k modernizaciji sveta. Zaradi modernizacije sveta se posledično pojavi večjezičnost, ki je pogojena s preseljevanjem ljudi zaradi potekajočih se vojn, iskanja primerne zaposlitve in želje po boljši izobrazbi ter ugodnejšem življenju.Teoretični del predstavlja podroben pregled literature, na podlagi le-tega smo izdelali opazovalni list in vprašanja za intervju. Raziskava je bila opravljena na osnovni šoli Vinica, ki stoji le nekaj sto metrov stran od hrvaške meje. Pred samim začetkom opazovanj smo najprej pripravili hipoteze in nato še opazovalni list s 23 točkami, po katerih sem se nato ravnala. Poleg določenih točk na opazovalnem listu sem si sproti zapisovala še pogovore med učenci in učiteljem ter učencem. Zapis pogovorov mi je omogočil vpogled v uporabo določenih strategij kodnega preklapljanja. V empiričnem delu sem s pomočjo opazovalnega lista opazovala devet ur pouka angleščine, se pravi po tri ure v 7., 8. in 9. razredu in po opazovanjih opravila še intervju z učiteljico angleškega jezika.Empirični del temelji na ožji študiji primera. V raziskavi sem uporabila opazovanje in intervju, ki sta del kvalitativnega raziskovanja, deskriptivno metodo ter metodo analize in sinteze. Ugotovila sem tudi, da učenci med poukom kodno preklapljajo, kadar imajo težave s spominom (učenec se ne spomni določenega izraza, besede) in namerno, se pravi, da posameznik preklaplja med jeziki, ker sam tako želi, ne glede na to, ali vodi formalen ali neformalen pogovor. Med opazovanjem smo zasledili kodni preklop v angleškem, slovenskem, romskem in predvsem v hrvaškem jeziku. Skozi vsa opazovanja sem spremljala eno učiteljico angleščine. Rezultati intervjuja kažejo, da učiteljica nikakor ni proti uporabi kodnega preklapljanja med učenci tekom pouka, vendar se je pa strinjala, da bi ga učenci morali uporabljati čim manj. Tudi sama je priznala, da uporablja tehnike kodnega preklapljanja med poukom in to takrat, kadar učencem narekuje navodila za delo ali pa razlaga novo snov (slovnica, besedišče).
Keywords: kodno preklapljanje, dvojezičnost, večjezičnost, učitelj angleškega jezika, diskriminacija.
Published in DKUM: 28.08.2019; Views: 1158; Downloads: 110
Full text (1,15 MB) |
10. Besednjak pri tujem jeziku na razredni stopnji osnovne šolePetra Küčan, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu preverjamo besednjak pri prvem tujem jeziku med učenci, ki obiskujejo šolo na rednih in na dvojezičnih osnovnih šolah v Pomurju.
V teoretičnem delu predstavljamo dvojezičnost in dvojezično izobraževanje v Sloveniji. Redne in dvojezične osnovne šole, vključene v raziskavo, se nahajajo na območju blizu avstrijske meje, zato v nalogi kot prvi tuji jezik predstavljamo nemščino. Predstavimo poučevanje tujega jezika na splošno ter namen poučevanja nemščine. Prav tako opišemo še besednjak, strategije za usvajanje besednjaka, besednjak pri pouku nemščine in opismenjevanje v tujem jeziku.
V empiričnem delu magistrske naloge smo preverjali besednjak pri pouku nemščine med učenci, ki obiskujejo pouk na rednih in dvojezičnih osnovnih šolah v Pomurju. Preverjanje smo opravili s pomočjo opisa slike v nemškem jeziku. Zanimalo nas je, ali obstaja razlika med prvim in drugim preverjanjem, ter kateri učenci imajo širši besednjak pri tujem jeziku. Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Pri raziskavi je sodelovalo 78 učencev iz treh rednih in treh dvojezičnih osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da so učenci dosegli napredek po drugem preverjanju in da med učenci v rednih in dvojezičnih osnovnih šolah obstajajo razlike v jezikovnem znanju tujega jezika. Dvojezični učenci so slike pogosteje opisovali s povedmi, učenci v rednih osnovnih šolah pa z besedami. Zanimala nas je tudi razlika glede na spol. Rezultati so pokazali večjo uspešnost pri deklicah.
Keywords: tuji jezik, nemščina, dvojezičnost, osnovna šola, spol, opis slike.
Published in DKUM: 09.01.2019; Views: 1557; Downloads: 113
Full text (1,98 MB) |
