Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem delu je bilo predstavljeno naše delo s pomočjo strokovnih razlag in različnih nalog, s katerimi je bila narejena primerjava, kako se govor razvija pri dveh otrocih. V teoretičnem delu je bila osredotočenost na predstavitvi razvoja govora, kako se ta razvija v predšolskem obdobju, omenjeni sta bili tudi koherentnost in kohezivnost. Poglobljenost primerjave predstavljajo tudi definicije jezika, razlika med jezikom in govorom, prav tako metajezikovne zmožnosti in, kot je zapisano v najpomembnejšem poglavju diplomskega dela, značilnosti o dvojezičnosti. V praktičnem delu je bilo predstavljeno delo na konkretno podanih nalogah, ki sta jih otroka izvajala. Kasneje je bila izvedena analiza, primerjava med otrokoma ter tudi posameznikov razvoj od ene do druge izvedbe. Vzorec sta sestavljala dva otroka, deček in deklica, ki sta bila ob pričetku našega opazovanja stara pet let.
Keywords: enojezičnost, dvojezičnost, govor, okolje
Published: 27.10.2020; Views: 247; Downloads: 49
Full text (988,68 KB)

Abstract: Namen magistrske naloge je raziskovanje pojava kodnega preklapljanja med učenci tretje triade osnovne šole pri pouku tujega jezika angleščine. Pojav kodnega preklapljanja med svetovnim prebivalstvom je zelo pogost. Kodno preklapljanje se pojavi takrat, ko dva ali več posameznika/-ov vodijo pogovor v več kot samo enem jeziku, to pomeni, da je takšen posameznik dvo- ali večjezičen. V Sloveniji imamo dve regiji, ki sta uradno dvojezični; to sta Prekmurje, kjer uradno govorijo in se učijo v šoli poleg slovenščine še madžarskega jezika, in Primorska, kjer se poleg slovenščine učijo italijanščino. V dolenjski regiji (raziskava je bila izvedena v regiji Bela krajina) se najbolj pogosto srečamo z dvo- in večjezičnimi otroki, in sicer priseljenci sosednje Hrvaške, hrvaškimi državljani, Romi ter priseljenci iz drugih balkanskih držav (povečano priseljevanje tujcev po razpadu Jugoslavije). Vendar na tamkajšnjih šolah hrvaški kakor tudi romski jezik nista uradna jezika, čeprav bi bila potreba po tem. Posamezniki uporabljajo kodno preklapljanje v različnih situacijah, kot na primer, ko želijo iz pogovora izključiti določeno osebo, ki ne razume govorečega tujega jezika, kot tudi, kadar se posameznik ne more spomniti določene besede ali fraze in pove stavek delno v enem ter delno v drugem jeziku, kot tretje, ko posameznik želi določeno temo pogovora posebej poudariti ter zadnje, ko želi posameznik določeno stvar temeljiteje pojasniti. K samemu pojavu večjezičnosti je pripomogla tudi globalizacija in strmenje k modernizaciji sveta. Zaradi modernizacije sveta se posledično pojavi večjezičnost, ki je pogojena s preseljevanjem ljudi zaradi potekajočih se vojn, iskanja primerne zaposlitve in želje po boljši izobrazbi ter ugodnejšem življenju.Teoretični del predstavlja podroben pregled literature, na podlagi le-tega smo izdelali opazovalni list in vprašanja za intervju. Raziskava je bila opravljena na osnovni šoli Vinica, ki stoji le nekaj sto metrov stran od hrvaške meje. Pred samim začetkom opazovanj smo najprej pripravili hipoteze in nato še opazovalni list s 23 točkami, po katerih sem se nato ravnala. Poleg določenih točk na opazovalnem listu sem si sproti zapisovala še pogovore med učenci in učiteljem ter učencem. Zapis pogovorov mi je omogočil vpogled v uporabo določenih strategij kodnega preklapljanja. V empiričnem delu sem s pomočjo opazovalnega lista opazovala devet ur pouka angleščine, se pravi po tri ure v 7., 8. in 9. razredu in po opazovanjih opravila še intervju z učiteljico angleškega jezika.Empirični del temelji na ožji študiji primera. V raziskavi sem uporabila opazovanje in intervju, ki sta del kvalitativnega raziskovanja, deskriptivno metodo ter metodo analize in sinteze. Ugotovila sem tudi, da učenci med poukom kodno preklapljajo, kadar imajo težave s spominom (učenec se ne spomni določenega izraza, besede) in namerno, se pravi, da posameznik preklaplja med jeziki, ker sam tako želi, ne glede na to, ali vodi formalen ali neformalen pogovor. Med opazovanjem smo zasledili kodni preklop v angleškem, slovenskem, romskem in predvsem v hrvaškem jeziku. Skozi vsa opazovanja sem spremljala eno učiteljico angleščine. Rezultati intervjuja kažejo, da učiteljica nikakor ni proti uporabi kodnega preklapljanja med učenci tekom pouka, vendar se je pa strinjala, da bi ga učenci morali uporabljati čim manj. Tudi sama je priznala, da uporablja tehnike kodnega preklapljanja med poukom in to takrat, kadar učencem narekuje navodila za delo ali pa razlaga novo snov (slovnica, besedišče).
Keywords: kodno preklapljanje, dvojezičnost, večjezičnost, učitelj angleškega jezika, diskriminacija.
Published: 28.08.2019; Views: 422; Downloads: 56
Full text (1,15 MB)

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Govorni razvoj predšolskega otroka v dvojezičnem okolju je bil naš namen proučiti govorni razvoj predšolskega otroka v enojezičnem in dvojezičnem okolju. V teoretičnem delu smo proučili govorni razvoj od samega začetka do uporabe prvih povedi in opredelili poslušanje kot pomemben segment razvoja govora. Proučili smo tudi razvoj jezika pri enojezičnem in dvojezičnem govorcu, kjer smo se dotaknili maternega jezika, jezika okolja oziroma drugega jezika ter usvajanja in učenja prvega in drugega jezika. Dotaknili smo se teme dvojezičnosti v predšolskem obdobju otroka, kjer smo navedli tudi pozitivne in negativne lastnosti dvojezičnosti. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil ugotoviti, kako jezik (slovenščina kot prvi oziroma materni jezik, slovenščina kot drugi jezik) vpliva na otrokovo prepoznavanje, poimenovanje in pripovedovanje ob podanih sličicah ter ugotoviti napredek razvoja govora in razvoja besednjaka pri sedemnajstih otrocih starih med 1–6 let v dvakratnem preverjanju v razmiku petih mesecev. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do spoznanja, da je na področju govornega razvoja in besednega zaklada pri vseh otrocih viden napredek. Pri nekaterih je ta napredek večji, pri drugih manjši. Prav tako smo raziskali, da jezik ne vpliva na otrokovo prepoznavanje, poimenovanje in pripovedovanje ob sličici, saj so nekateri otroci, ki jim materni jezik ni slovenščina, pridobili boljše rezultate kot nekateri otroci, ki jim je slovenščina materinščina.
Keywords: poslušanje, razvoj govora, jezik, dvojezičnost, dvojezičnost v vrtcu, usvajanje in učenje drugega jezika.
Published: 04.12.2018; Views: 783; Downloads: 169
Full text (1,54 MB)

Abstract: V času vse večjega preseljevanja pripadnikov različnih narodnosti v Slovenijo se postopno spreminja zakonodaja vzgojno-izobraževalnih ustanov. Smernice za vključevanje otrok priseljencev opredeljujejo ukrepe na področju integracije priseljencev na ravni celotnega sistema vzgoje in izobraževanja ter zajemajo vključevanje otrok, učencev in dijakov priseljencev v Slovenijo. Pomembni premiki se kažejo tudi na vse večjem udejanjanju medkulturne vzgoje v šolskih sistemih, s katerimi omogočajo lažje vključevanje priseljencev in hkrati rahljanje stereotipov, predsodkov in medskupinskega vedenja. V magistrski nalogi želim prikazati stanje socialne vključenosti v vzgojno- izobraževalnih ustanovah v Slovenski Bistrici. V ta namen sem izvedla intervjuje s priseljenci iz Albanije, osnovno- in srednješolci slovenske narodnosti in strokovnimi delavci v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ugotovila sem, da se priseljenci iz Albanije počutijo sprejete in da svoj prosti čas preživljajo tudi z vrstniki slovenske narodnosti. Kažejo se razlike v socialni vključenosti med tistimi, ki so v Sloveniji več let, in tistimi, ki so prispeli nedavno. Na osnovi razgovorov s strokovnimi delavkami ocenjujem, da si maksimalno prizadevajo ustvariti inkluzivno okolje, kjer bi bili otroci priseljenci iz Albanije v vrtcu in šolskem okolju sprejeti. Pomagajo jim pri učni snovi in se trudijo sodelovati s starši, da bi lažje zagotovili optimalen celostni razvoj otrok. Vsi moji sogovorci menijo, da je poznavanje slovenskega jezika ključni dejavnik, ki pomembno vpliva na vključevanje v medvrstniške odnose, šolski prostor in lokalno okolje. Na osnovi svoje raziskave v magistrskem delu predlagam možne ukrepe za učinkovitejše vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole.
Keywords: priseljenci, dvojezičnost, vključevanje, integracija, inkluzija, učitelji, odnosi, sodelovanje, vrtec, šola, lokalno okolje
Published: 24.08.2018; Views: 745; Downloads: 140
Full text (798,03 KB)

Abstract: V magistrskem delu smo se osredotočili na jezikovni napredek učencev pri slovenščini kot tujem jeziku. V teoretičnem delu smo opisali različna poglavja, ki se prepletajo z našo raziskavo. Učenci, ki sodelujejo v raziskavi, imajo različne prve, druge in tuje jezike, zato smo te pojme najprej opredelili. Sledi poglavje o formativnem spremljanju, ki smo ga uporabili v raziskavi, uporabljajo pa ga tudi na Britanski mednarodni šoli v Ljubljani. V poglavju Usvajanje oz. učenje jezikov smo osvetlili pojem dvojezičnosti, saj so udeleženci v raziskavi dvojezični govorci. Prav tako smo se v tem poglavju osredotočili na interakcijo med jezikom in kulturo, saj učenci večkrat menjajo bivalno okolje ter se začnejo učiti novega jezika in spoznavati novo kulturo. V zadnjem poglavju je predstavljena Britanska mednarodna šola v Ljubljani, kjer smo izvedli raziskavo. V empiričnem delu je predstavljen potek naše raziskave. V določenem časovnem obdobju smo spremljali jezikovni napredek učencev v znanju slovenščine kot tujega jezika na osnovi besedišča izbrane teme. V raziskavi so sodelovali štirje učenci iz petega razreda, ki obiskujejo Britansko mednarodno šolo v Ljubljani. V obdobju raziskovanja smo preverjali začetno, vmesno in končno stanje znanja slovenščine kot tujega jezika na temo oblačila. Rezulate smo analizirali s pomočjo kriterija, ki smo ga izdelali sami. Na osnovi rezulatov lahko povemo, da učenci predznanja o tej temi niso imeli ali so ga imeli zares malo. Njihovi rezultati so se občutno izboljšali po drugem ustnem preverjanju znanja, kjer zasledimo velik jezikovni napredek učencev na osnovi besedišča na izbrano temo. Manjši napredek zasledimo le pri Učencu 3. Rezultati tretjega ustnega preverjanja znanja so pokazali, da je pri učencih jezikovno znanje izbrane teme rahlo upadlo. Le Učenec 3 je za razliko od drugih napredoval.
Keywords: jezikovni napredek, slovenščina kot tuji jezik, dvojezičnost, formativno spremljanje, ustno preverjanje znanja, Britanska mednarodna šola v Ljubljani
Published: 19.09.2017; Views: 909; Downloads: 160
Full text (1,03 MB)