Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Pediatrična paliativna obravnava zajema aktivno in celostno telesno, čustveno, duhovno ter socialno oskrbo otroka in vključuje tudi podporo družini. Za medicinske sestre predstavlja veliko obremenitev. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšne izkušnje imajo medicinske sestre s spiritualnostjo v pediatrični paliativni oskrbi in kako se soočajo z umiranjem otroka. Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature. Iskanje je potekalo v bazah podatkov: CINAHL, PubMed, Web of Science in SAGE. Iskanje literature je prikazano z diagramom PRISMA. Za analizo in sintezo podatkov smo uporabili metodo tematske analize. Rezultati: Skupno smo našli 215 člankov, v končno analizo smo vključili deset člankov. Glavno temo, izkušnje medicinskih sester s spiritualnostjo ob hudo bolnem in umirajočem otroku, smo oblikovali na osnovi podtem: 1) soočanje z lastnimi čustvi ter 2) profesionalni odnos medicinske sestre do otrok in družine. Diskusija in zaključek: Izvajanje paliativne oskrbe otroka z vključenim spiritualnim vidikom je za medicinske sestre zelo stresno in čustveno obremenjujoče. Najpogosteje se srečujejo z žalostjo, zaskrbljenostjo, depresivnostjo, s težavami v komunikaciji z otrokom in njegovimi starši. Številni dejavniki, katerim so izpostavljene, vplivajo na doživljanje njihove lastne stiske. Potrebujejo dodatno usposabljanje in dobro mentorstvo, da se bodo lahko lažje soočale z osebnimi izzivi ter nadgradile pomanjkljivo znanje.
Keywords: otrok, umiranje, duhovnost
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 179; Downloads: 62
Full text (1,20 MB)

Abstract: Temeljni namen magistrskega dela je bil podrobneje preučiti značilne vrednote mladih glede na njihovo stopnjo tradicionalne religioznosti in duhovne usmerjenosti, v desetih državah jugovzhodne Evrope. Raziskava je bila izvedena s pomočjo metode sekundarne analize podatkov z uporabo programa SPSS. Uporabili smo podatke iz raziskave FES Youth Studies Southeast Europe 2018/2019, ki je bila izvedena na reprezentativnih vzorcih mladih v desetih državah jugovzhodne Evrope. Rezultati analiz kažejo, da sta duhovnost in religioznost na videz zelo podobni zadevi, vendar s seboj prinašata zelo različne vrednote in prepričanja mladih. Mladi, ki so bolj religiozni, imajo bolj izražene t. i. »tradicionalne vrednote«, ki se nanašajo na ohranjanje tradicije, preteklih navad in prepričanj. Te vrednote so vrednote družine, partnerske zvestobe, nacionalizem, avtoritarnost in vrednote moči in dosežka. V nasprotju s preteklimi raziskavami smo ugotovili, da je tudi vrednota avtonomije posameznika bolj prisotna pri bolj religioznih mladih, prav tako to velja tudi za vrednoti izobraževanja in zdravja, ki sicer naraščata tako s stopnjo religioznosti kot tudi s stopnjo duhovnosti, vendar sta močneje izraženi pri bolj religioznih mladih. Nasprotno pa so bolj duhovno usmerjeni mladi dovzetnejši za vrednote, ki se odmikajo od tradicije in sovpadajo s procesi modernizacije. Te se po naših ugotovitvah nanašajo predvsem na višjo toleranco do splava in istospolne usmerjenosti ter na vrednote politične aktivnosti.
Keywords: Vrednote, mladi, duhovnost, tradicionalna religioznost, jugovzhodna Evropa
Published in DKUM: 07.09.2023; Views: 599; Downloads: 55
Full text (644,51 KB)

Abstract: V pričujoči doktorski disertaciji smo razvili na podatkih utemeljeno vsebinsko teorijo, ki razlaga izkušnjo romanja po poti Camino de Santiago, in jo umestili v kontekst poznomoderne duhovnosti. Izhajali smo iz teze, da je izjemen porast števila romarjev na poti Camino de Santiago, ki smo mu priča v zadnjih treh desetletjih, predvsem izraz poznomoderne duhovnosti in za njo značilne težnje posameznikov po samoaktualizaciji. K študiji smo pristopili s pomočjo metodološkega pristopa utemeljene teorije in v tem okviru kombinirali več metod zbiranja in analiziranja podatkov. Osnovni vir podatkov je predstavljala kvalitativna in kvantitativna analiza vsebine 32 potopisnih pripovedi o lastni izkušnji romanja Camino de Santiago. To metodo smo nadgradili s skupinskim intervjujem in z metodo ankete, v okviru katere smo aplicirali štiri spletne anketne vprašalnike: Anketo 1 – Motivi (N = 228), Anketo 2 – Izredne človekove izkušnje in transformativni učinki (N = 501), Anketo 3 – Spremembe vrednot in samoaktualizacije (N = 500) in Anketo 4 – Življenjske spremembe (N = 630).
Keywords: Poznomoderna družba, duhovnost, izredne človekove izkušnje, transformativni učinki, Camino de Santiago.
Published in DKUM: 10.08.2022; Views: 1430; Downloads: 256
Full text (9,53 MB)

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, če obstajajo med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, v subjektivnem blagostanju razlike v povezavi z duhovnostjo, religioznostjo in hvaležnostjo. Končni vzorec je zajemal 295 udeležencev in sicer 141 Slovencev v Argentini (preseljenih po 2. svetovni vojni), starih med 10 in 90 let in 154 Slovencev iz matične domovine, starih med 17 in 64 let. V vzorcu argentinskih Slovencev je bilo zajetih 58 moških in 82 žensk. Vzorec Slovencev iz matične domovine je zajemal 35 moških in 119 žensk. Udeleženci raziskave so vprašalnik izpolnili preko spleta. Rezultati raziskave so pokazali, da med religioznimi Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, glede na primerjane koncepte ni statistično pomembnih razlik. Na celotnem vzorcu se je pokazalo, da se vse tri mere subjektivnega blagostanja statistično pomembno povezujejo s hvaležnostjo, pri čemer sta se zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt s hvaležnostjo povezovala pozitivno, negativni afekt pa šibko negativno. Hvaležnost se je v obeh skupinah pozitivno povezovala z merami duhovnosti. Najmočneje se je s hvaležnostjo povezovala dimenzija obče povezanosti. Mere duhovnosti so se pozitivno povezovale z zadovoljstvom z življenjem in pozitivnim afektom, medtem ko se subjektivno blagostanje in pogostost udeleževanja pri verskih obredih nista statistično pomembno povezovala. Pomembne razlike med skupinama so se pojavile pri specifičnih vidikih religioznosti, ki govorijo o razlogih za vključevanje v verske aktivnosti udeležencev. Slovenci v Argentini v večji meri povezujejo vključevanje v verske aktivnosti z utrjevanjem nacionalne identitete in udeleževanjem družine in sorodnikov v le te. Tudi sveto mašo povezujejo z ohranjanjem izročila staršev/starih staršev in z razvijanjem osebnega odnosa z Bogom v višji meri kot Slovenci iz matične domovine.
Keywords: subjektivno blagostanje, duhovnost, religioznost, hvaležnost, medkulturne razlike, argentinski Slovenci
Published in DKUM: 01.10.2018; Views: 1372; Downloads: 193
Full text (1,01 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Religija je organiziran sistem čaščenja, ima temeljna načela, obrede in običaje, ki so povezani z rojstvom, smrtjo, poroko, zdravljenjem, ima pa tudi pravila za vedenje v vsakdanjem življenju. Religijo lahko razumemo kot skupino in sistem prepričanj, ki vključujejo nadnaravno, sveto ali božansko, moralne kodekse, prakse, vrednote, rituale, institucije, ki so povezani z temi prepričanji. Medicinska sestra je oseba, ki nudi pomoč bolnemu ali zdravem posamezniku, skupini ali lokalni skupnosti pri tistih dejavnosti, ki pripomorejo k boljšemu zdravju ali mirni smrti. Duhovna oskrba pacientov pomeni priznavanje duhovnih potreb, ki jih pacienti doživljajo, in zagotavljanje ugodnega okolja za izpolnjevanje teh potreb. Elementi duhovne oskrbe so: ohranjevanje dostojanstva in zasebnosti, pozorno poslušanje pacienta, omogočanje izvajanja verskih obredov v bolnišnicah ter pomoč posamezniku, da najde pomen in smisel svojega življenja v času bolezni. Raziskovalne metode: v teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem pa kvantitativno metodo dela in kot inštrument raziskave smo vključili anonimni anketni vprašalnik, ki je bil zastavljen od 15 vprašanj (13 odprtega in 2 zaprtega tipa). Pridobljene podatke smo obdelali, jih grafično prestavili in opisali z opisno statistiko. Rezultati: Rezultati so pokazali, da študentje delno poznajo pravila in načela religij (50 %), (45 %) študentov, pa dobro pozna pravila in načela religij. Prav tako se je pokazalo, da študentje menijo, da religija ne vpliva na paciente v kliničnem okolju (38 %). S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da je pri nekaterih ljudeh religija zelo pomembna v življenju. Prav tako smo ugotovili, da lahko medicinska sestra pomaga vsem pacientom pri izražanju verski čustev ali pa mu pomaga najti ustrezno osebo. Prav tako smo ugotovili, da je izpovedovanje vere in veroizpovedi dovoljeno v javnem in zasebnem življenju, posamezno ali skupaj z drugimi. Sklep: Ugotovili smo, da študentje na eni izmed fakultet za zdravstvene vede na severovzhodnem delu Republike Slovenije ne poznajo ali delno poznajo pravila in načela religij ter menijo, da religija ni pomembna pri obravnavi pacientov. Zato bi bilo smiselno, da se študentje naučijo obravnavati pacienta celostno in ne samo fizično, saj je zelo pomembna tudi duhovna oskrba pacientov.
Keywords: religija, medicinska sestra, duhovna oskrba, duhovnost, verovanje, pacient
Published in DKUM: 01.03.2017; Views: 2070; Downloads: 307
Full text (1,54 MB)