1. Intervencije za izboljšanje oksigenacije kritično bolnih s COVID-19Betka Špalir-Kujavec, 2023, master's thesis Abstract: Uvod: Koronavirusna bolezen 2019 pri kritično bolnih povzroča hudo obliko akutnega respiratornega distresnega sindroma. Zadostna oksigenacija je za preživetje teh pacientov ključnega pomena. Ker invazivna mehanska ventilacija za zagotavljanje zadostne oksigenacije v večini primerov ne zadostuje, želimo z zaključnim delom predstaviti tri najpogosteje uporabljene intervencije za izboljšanje oksigenacije pri kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019 ter jih medsebojno primerjati.
Metode: Uporabili smo deskriptivno-opisno metodo delo. Izvedli smo pregled z analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo pregledali v mednarodnih podatkovnih bazah Cochrane Library, PubMed, Wiley Online Library in ScienceDirect. Iskanje literature z vključitvijo in izključitvijo smo prikazali po priporočilih PRISMA. Članke smo kritično ocenili, razvrstili po hierarhiji dokazov in predstavili v obliki tabele.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 16 člankov. Našli smo osem raziskav na temo pronacije, tri raziskave na temo bronhoskopije ter pet raziskav na temo inhalacijski dušikov oksid. Ugotovili smo, da je pronacija izmed izpostavljenih intervencij za izboljšanje oksigenacije kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019 najpogosteje uporabljena in najbolj učinkovita. Kombinacija intervencij za izboljšanje oksigenacije se je izkazala kot reševalno zdravljenje pri kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019 s hudo obliko akutnega respiratornega distresnega sindroma.
Razprava in zaključek: Pronacija je za izboljšanje oksigenacije in hitrejše okrevanje najučinkovitejša. Bronhoskopija je izmed izpostavljenih intervencij najmanj raziskana.
Keywords: pacienti s koronavirusno boleznijo 2019, oksigenacija, bronhoskopija, pronacija, dušikov oksid
Published in DKUM: 27.03.2023; Views: 757; Downloads: 138
 Full text (909,78 KB) |
2. Modeliranje signalne poti dušikovega oksida od strižne napetosti do razvoja sile v gladkih mišičnih celicah arterijeGašper Fašun, 2019, master's thesis Abstract: Dušikov oksid (NO) je pomembna signalizacijska molekula v našem telesu. Posebno pomembno vlogo ima pri zagotavljanju ustreznega tonusa žil. Produkcija NO v žilah poteka v endotelni plasti, njegovo ciljno mesto delovanja pa so vaskularne gladke mišične celice (GMC), kjer sproža relaksacijo. Za odkritje vloge NO v našem telesu je bila podeljena Nobelova nagrada za medicino oziroma fiziologijo leta 1998. V uvodu tega dela predstavimo nekaj najpomembnejših študij in znanstvenikov na tem področju. Naštejemo tudi nekaj lastnosti ter funkcij NO in izpostavimo njegovo vlogo pri zdravljenju kardiovaskularnih bolezni. V nadaljevanju opišemo matematični model signalne poti NO v endoteliju, ki opisuje sklopitev strižne napetosti in produkcije NO v endotelnih celicah (EC). Strižno napetost zaznajo mehanosenzorji, ki aktivirajo encim endotelijsko sintazo NO (eNOS), ki producira NO. Mehanosenzorji, ki so upoštevani v matematičnem modelu, so ionski kanali, receptorji, povezani z G-proteini in integrini. Opisani model združimo z modelom, v katerem simuliramo učinkovanje NO v GMC. Glavnino magistrskega dela predstavlja prav nadgradnja in sklopitev teh dveh modelov preko prenosa NO iz endotelijskih v gladke mišične celice. Sklopitev je izvedena z enačbo, v kateri je opisana hitrost prehajanja NO v gladke mišične celice in tamkajšnje eliminacije. V GMC NO sproži produkcijo signalne molekule ciklični gvanozin monofosfat (cGMP) preko aktivacije encima topne gvanilat ciklaze (sGC). Hitrost produkcije cGMP v GMC opišemo s Hillovo funkcijo, ki temelji na odvisnostih, določenih v eksperimentih in predhodnih kinetičnih modelih. cGMP nato ključno vpliva na signalizacijo kalcija v GMC, od česar je odvisno tudi stanje relaksacije/kontrakcije GMC. Celosten model, ki je ustvarjen s sklopitvijo dveh parcialnih modelov, tj. modela signalne poti NO v EC in modela za od NO odvisne signalizacije Ca2+ in posledične relaksacije/kontrakcije GMC, nato verificiramo po delih. Posamezne rezultate celostnega modela primerjamo z rezultati parcialnih modelov, po katerih smo povzeli določene dele našega celostnega modela, ali pa so nam služili kot referenca pri njegovi izgradnji. Na podlagi primerjav identificiramo ključni parameter, s katerim je moč ustrezno kalibrirati celostni model. Ta parameter je hitrostna konstanta eliminacije NO v GMC (kdno), ki ključno vpliva na koncentraciji NO in cGMP v GMC. Predlagamo velikostni red vrednosti te konstante, ki rezultira tipične fiziološke vrednosti koncentracij NO in cGMP v GMC. Predlagana vrednost te konstante omogoča veliko odzivnost sistema na velike spremembe koncentracij cGMP, tj. preko več velikostnih redov, hkrati pa majhno senzitivnost sistema. S celostnim modelom na koncu napovemo od strižne napetosti odvisen časovni razvoj sile pod vplivom fiziološke holinergične stimulacije.
Keywords: strižna napetost, dušikov oksid, ciklični gvanozin monofosfat, endotelij, gladke mišične celice, arterije, signalna pot, matematični model
Published in DKUM: 06.03.2019; Views: 1796; Downloads: 145
Full text (1,47 MB) |
3. Vplivi strižne napetosti toka krvi na endotelij karotideManja Sluga, 2017, master's thesis Abstract: V magistrskem delu najprej sistematično predstavimo poznane mehanizme zaznavanja strižne napetosti, njihov vpliv na endotelij karotide in drugih arterij ter vlogo poznanih mehanizmov na produkcijo dušikovega oksida (NO). Ključni mehanosenzorni kompleksi, ki se aktivirajo ob spremembah strižne napetosti in ki sprožajo različne signalne poti v endotelnih celicah, so ionski kanali, receptorji tirozin kinaze,
G-proteini, kaveole, adhezijski proteini, citoskelet, glikokaliks in primarne migetalke. Večjo pozornost v nalogi posvetimo tudi opisom mehanosenzornega kompleksa medceličnih stikov, ki mu je v zadnjem času pripisana vedno večja vloga pri mehanotransdukciji strižne napetosti in aktivaciji anti-aterosklerotičnih signalnih poti. V nadaljevanju obravnavamo matematični model, ki kot mehanotransduktorje vključuje ionske kanale, integrine in receptorje, povezane z G-proteini. Model ovrednotimo z namenom ugotavljanja njegove zmožnosti za reprodukcijo relevantnih izmerjenih podatkov produkcije NO. Ugotovitve primerjamo še z drugim modelom, ki upošteva vpliv zgolj dveh mehanoreceptorjev (integrinov in receptorjev, povezanih z G-proteini), toda podrobneje opisuje vplive kompleksa kalcij/kalmodulin (Ca2+/CaM), encima protein kinaza B (Akt) ter stresnega proteina (Hsp90) na aktivnost encima endotelijska sintaza dušikovega oksida (eNOS). Za razliko od prvega modela drugi ne vključuje inhibitornih vplivov encima protein kinaza C (PKC) in nukleotida cikličnega gvanozin monofosfata (cGMP) na aktivnost eNOS in kodacijo signala Ca2+. Modela sta skladna v tem, da v obeh primerih strižna napetost v endotelijski celici sproži produkcijo inozitol trifosfata (IP3), kar vodi do sproščanja Ca2+ iz znotrajceličnih shramb in do kodacije podobnih signalov Ca2+. V obeh modelih je odziv produkcije NO na strižno napetost dvofazen, pri čemer je za pojav druge faze bistvenega pomena
signalna pot, ki vključuje encima fosfoinozitid 3-kinazo (PI3K) in Akt. Oba encima imata ključno vlogo pri fosforilaciji encima eNOS, ki je potrebna za dosego njegove največje aktivnosti. Čeprav noben izmed modelov ni povsem popoln, pa vsak izmed njiju omogoča poglobljen in sistematičen vpogled v razumevanje kompleksnih biokemijskih procesov, ki jih lahko sproži strižna napetost v karotidi, in hkratno kvantitativno ovrednotenje pomembnosti posameznih signalnih poti in procesov.
Keywords: strižna napetost, endotelij, mehanotransdukcija, mehanosenzorni kompleks, dušikov oksid, matematični model
Published in DKUM: 23.02.2018; Views: 1972; Downloads: 175
Full text (1021,95 KB) |
4. Modeliranje vpliva cikličnega gvanozin monofosfata (cGMP) na od kalcija odvisen tonus gladkih mišičnih celic arterijNina Šutar, 2015, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi je izdelan in analiziran model za simulacijo od kalcija (Ca2+) odvisnega razvoja sile v gladkih mišičnih celicah (GMC) arterij. Z modelom simuliramo vpliv povišane produkcije cikličnega gvanozin monofosfata (cGMP), ki v celici nastane kot posledica povišane ravni dušikovega oksida (NO) v endoteliju žil, na obliko signala Ca2+ v citoplazmi GMC. NO lahko nastaja v endotelijski plasti žilne stene kot posledica povišane strižne napetosti krvi na stene arterij. NO iz endotelijskih celic difundira v gladko mišičnino, kjer stimulira produkcijo cGMP. V magistrskem delu je glavna tema modeliranje vpliva koncentracije tega sekundarnega prenašalca na od Ca2+ odvisen razvoj sile v GMC. V modelu za kodacijo signala Ca2+ v citoplazmi GMC upoštevamo vpliv molekule cGMP na od kalcija odvisne kanale za kalij (K+) (KCa) in klor (Cl-) (ClCa), izmenjevalce natrija (Na+) in kalcija (Ca2+) (NCX) in črpalke Na+ in K+ (Na/K). Poleg tega model vključuje še prehajanje Ca2+ skozi napetostno odvisne kanale (VOCC), črpalke za Ca2+ v celični membrani (PMCA) in v sarkoplazemskem retikulumu (SR) (SERCA), kanale, ki so odvisni od inozitol trifosfata (IP3) in Ca2+ (ICICR). Model vključuje še pasivno prehajanje vseh ionov, t.j. ionov Cl-, Na+, K+ in Ca2+ preko membrane. Z električnimi tokovi teh ionov je pogojena tudi membranska napetost. V modelu upoštevamo še vezavo Ca2+ na proteine v SR in v citoplazmi. Razvoj sile modeliramo s 4-stanjskim modelom interakcij med miozinom in aktinom, ki jih regulira aktivna oblika encima kinaze lahkih verig miozina (MLCK), ki je odvisna od Ca2+.
Razvoj sile modeliramo v območju koncentracije cGMP med 0 in 10∙10-3 mol/m3. Pri vrednosti [cGMP] = 6∙10-3 mol/m3 doseže povprečna vrednost koncentracije Ca2+ v citoplazmi ([Ca2+]c,pov) svoj minimum. Ker [Ca2+]c,pov močno korelira z razvito silo v GMC, pri enaki vrednosti [cGMP], doseže svoj minimum tudi sila, katere vrednost znaša 25% maksimalne sile, ki jo je celica sposobna razviti. Pri zelo nizki koncentraciji cGMP ([cGMP]=0,01∙10-3 mol/m3) pa znaša sila 61% maksimalne sile. Padec sile v odvisnosti od cGMP je pogojen s spremembo frekvence in amplitude oscilacij Ca2+ v citoplazmi.
Keywords: arterija, gladka mišična celica, kalcij, dušikov oksid, kontrakcija, membranska napetost, ionski tokovi, matematični model
Published in DKUM: 06.05.2015; Views: 2089; Downloads: 361
Full text (3,53 MB) |
5. Vpliv endotelija na tonus arterij - teorija in modeliNina Opaka, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so podrobneje opisani procesi, ki vodijo do relaksacije gladke mišične celice in izvirajo iz endotelija. Osrednja tema naloge je opis in študij ključnega vazorelaksanta, ki se proizvaja v endoteliju, to je dušikov oksid (NO). V delu je opisan proces njegove sinteze in njegov vpliv na od kalcija odvisno relaksacijo gladke mišične celice. Najprej je opisan proces krčenja/relaksacije gladke mišične celice in celična signalizacijo ter pomen kalcija v celici. Podrobneje so opisane različne funkcije, na katere vpliva NO. Z matematičnim modelom je opisana sinteza NO iz L-arginina, ki ga katalizira encim endotelijska NO sintaza (eNOS). Pri tem je predstavljeno spreminjanje hitrosti nastajanja NO, nitrita in L-citrulina ter porabe kisika in nikotinamid adenin dinukleotid fosfat-oksidaze (NADPH). Prikazana je tudi odvisnost koncentracije NO od koncentracije O2 v celici. Teoretično je opisano delovanje encima endotelijske NO sintaze in različni vplivi na aktivacijo le-tega. Opisane so različne molekule, ki predstavljajo tarče za NO. Mehanizem aktivacije gvanilat ciklaze je opisan z matematičnim modelom. Predstavljeni so še drugi mehanizmi signalizacije v gladki mišični celici. Z matematično-fizikalnim modelom je opisana dinamika kalcija v gladki mišični in endotelijski celici, pri čemer se osredotočimo na znotrajcelično dinamiko koncentracije kalcija v citosolu tako izolirane gladke mišične celice kakor tudi sklopljenega para gladke mišične celice in endotelijske celice.
Keywords: dušikov oksid, gladka mišična celica, endotelijska celica, endotelijska NO sintaza, gvanilat ciklaza
Published in DKUM: 28.05.2013; Views: 2564; Downloads: 311
Full text (1,98 MB) |
6. SENZORSKI SISTEM ZA UGOTAVLJANJE ONESNAŽENOSTI ZRAKADamjan Hohnec, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo opisuje izdelavo senzorskega sistema za ugotavljanje onesnaženja zraka. Z nizkocenovnimi senzorji se merijo koncentracije naslednjih plinov: dušikovega oksida, dušikovega dioksida, žveplovega dioksida, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, kisika in metana. Signali s senzorjev so obdelani z vezji za kondicioniranje signalov. Signali se zajemajo z analogno-digitalnim pretvornikom mikrokrmilnika. Podatki se prikazujejo na LCD-prikazovalniku in se pošiljajo na računalnik. Za zajem podatkov z računalnikom je program implementiran v programskem okolju Labview, ki koncentracije prikazuje na grafih. Opravljena je kalibracija senzorjev z referenčnimi testnimi plini na Elektroinštitutu Milana Vidmarja.
Keywords: plinski senzor, elektrokemijski senzor, onesnaženost zraka, merilni sistem, senzorski sistem, dušikov oksid, dušikov dioksid, žveplov dioksid, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, kisik, metan, mikrokrmilnik, Bascom, Labview
Published in DKUM: 29.10.2012; Views: 3051; Downloads: 318
Full text (5,54 MB) |
7. |
