| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 59
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Dinamika mineralnega dušika v tleh glede na različno rabo travinja v Podravski in Savinjski regiji : magistrsko delo
Matej Rokavec, 2023, master's thesis

Abstract: V sklopu ciljnega raziskovalnega projekta, ki se je izvajal na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM, smo jeseni leta 2020 na 24 kmetijah v Podravski in Savinjski regiji odvzeli vzorce tal travinja za analizo mineralnega dušika (Nmin) v tleh in reakcije tal (pH). Vzorčili smo na globini 0-30 cm in 30-60 cm. Izbrali smo kmetije s 3-kosno, 4-kosno in pašno-kosno rabo travinja. Odvzetim talnim vzorcem smo določili vsebnost nitratne (NO3) in amonijske (NH4) oblike dušika, skupno količino mineralnega dušika (Nmin) in reakcijo oz. pH tal. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike med pašno-kosno in 3-kosno rabo, pri čemer so bile vsebnosti NO3 in Nmin višje pri pašno-kosni rabi. Pri NH4 ni bilo statistično značilnih razlik glede na rabo, so pa bile statistično značilne razlike pri vseh parametrih v obeh regijah glede na globino vzorčenja, in sicer so bile vsebnosti v spodnji plasti tal (30-60 cm) nižje. Reakcija tal se je razlikovala glede na regijo vzorčenja, vendar pa razlika ni bila statistično značilna. Ugotavljamo, da se razlike v količini mineralnega dušika v tleh kažejo glede na rabo travinja, vendar pa bi morali za bolj natančne rezultate tla vzorčiti tekom celotnega leta. Le tako bi lahko določili dejansko dinamiko vsebnosti mineralnega dušika v tleh.
Keywords: travinje, mineralni dušik, paša, košnja
Published in DKUM: 06.10.2023; Views: 353; Downloads: 8
.pdf Full text (1,39 MB)

2.
Implementacija in prilagoditev aseptičnega nitrodozirnika na polnilnem stroju : diplomsko delo
Tobias Zadravec, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo aseptični nitrodozirnik. Najprej je predstavljen koncept nitrodozirnika, nato so opisani nitrodozirnik, njegove komponente, celoten sistem nitrodoziranja in komponente za avtomatizacijsko krmilniško opremo proizvajalca Bernecker&Rainer, Industrijska Avtomatizacija. Napisane in naštete so industrijske komunikacije, prikazana je povezanost vseh komponent v projektu. V praktičnem delu diplomske naloge smo implementirali in prilagodili poteke delovanja nitrodozirnika. Vzporedno s programom je bila izdelana vizualizacija. Opisani so koraki zagona nitrodozirnika na terenu. Predstavljeno je zaznavanje napak pri delovanju, podane pa so tudi možnosti odprave teh.
Keywords: nitrodozirnik, sterilizacija, čiščenje, tekoči dušik, B&R-krmilna oprema
Published in DKUM: 25.10.2022; Views: 374; Downloads: 23
.pdf Full text (2,83 MB)

3.
Pridelava zrnatih stročnic
2022

Abstract: Povečevanje pridelave hrane, ob upoštevanju dolgoročnega ohranjanja in izboljševanja rodovitnosti tal, čim manjše porabe energije ter varovanja okolja, so pomembne naloge trajnostnega kmetijstva. Strokovna monografija »Pridelava zrnatih stročnic«, ki je nastala ob zaključku projekta evropskega inovativnega partnerstva (EIP) Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba, obravnava sodobne pristope in dobre prakse pridelave znanih in manj znanih zrnatih stročnic. Predstavljene tehnike pridelave vključujejo postopke in načela, s katerimi zmanjšujemo negativne vplive kmetijstva na okolje, vključno z agrotehniko brez ali z zmanjšano uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Predstavljene so tudi možnosti in prednosti vključevanja stročnic v kolobar na kmetijah, s poudarkom na znižanju potreb po gnojenju rastlin z mineralnimi ter organskimi oblikami dušika. Vsebino monografije dopolnjujejo izkušnje posameznih pridelovalcev, ki uspešno pridelujejo različne stročnice na svojih kmetijah. S ciljem po večji prepoznavnosti, uporabi in pridelavi zrnatih stročnic, smo avtorji povezali tri ključne ravni v verigi: pridelavo, predelavo in njihovo uporabo. »Pridelava zrnatih stročnic« vsebinsko pokriva prvi člen v verigi, ostale vsebine bosta dopolnili publikaciji »Zrnate stročnice v prehrani« in »Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali«.
Keywords: zrnate stročnice, pridelava, brez GSO, dušik, beljakovine, dobra kmetijska praksa, ekološko, integrirano varstvo, pridelek
Published in DKUM: 31.03.2022; Views: 809; Downloads: 59
.pdf Full text (61,18 MB)
This document has many files! More...

4.
Dinamika mineralnih oblik dušika (N- min) glede na različne načine oskrbe tal v ekološkem pridelovanju zelja : diplomsko delo
Leon Fras, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Konvencionalno pridelovanje zelenjave poteka ob velikih vnosih dušika in pogosto pomeni obremenitev za okolje. V ekološki pridelavi je vnos dušika omejen, dinamika sproščanja iz tal je odvisna od vremenskih razmer, kar limitira višino pridelka. V poljskem poskusu je bila spremljana dinamika mineralnega dušika (N-min) v nitratni in amonijski obliki pred presajanjem zelja spomladi 2016, v času rastne dobe, jeseni po spravilu in naslednjo pomlad 2017 pri različnih načinih oskrbe tal: prekrivni posevki (inkarnatka in ozimni ječmen) povaljani z valjarjem rastlinske odeje, plitvo zaorani prekrivni posevki, kontrola brez prekrivnih posevkov in brez folije ter kontrola s folijo. N-min vzorci so bili odvzeti po slojih iz globin 0,3m, 0,6m, in 0,9 m. Rezultati analiz so pokazali, da je bilo pred sajenjem zelja največ dostopnega dušika na parcelah, kjer je rastla inkarnatka in je bila zaorana. Tudi v rastni sezoni so bile najvišje vrednosti N-min na parcelah z inkarnatko, vendar med zaorano in povaljano ni bilo statistično značilnih razlik. Sledile so parcele, kjer je rasel ječmen, ki je bil zaoran. V povprečju vseh obravnavanj so bile jeseni statistično značilno višje vrednosti N-min po oranju v primerjavi z valjanjem prekrivnih posevkov (43,6 oz. 29,3 kg/ha). Preko zime se je v večini primerov količina N-min zmanjšala. Spomladi naslednje leto je bila najvišja vrednost N-min na parcelah, kjer je rasel ječmen, ki je bil zaoran. Prekrivni posevki pozitivno vplivajo na količino dostopnega dušika v tleh in na manjše izgube le-tega preko zime, kjer so bile najnižje prav na povaljanih parcelah s prekrivnimi posevki.
Keywords: zelje, dušik, N-min, ekološko kmetijstvo, obdelava tal
Published in DKUM: 28.02.2022; Views: 666; Downloads: 43
.pdf Full text (1,44 MB)

5.
Vpliv različnih pristopov gnojenja z dušikom na kakovost češenj sorte 'summit ' : magistrsko delo
Nina Planinc, 2021, master's thesis

Abstract: Od leta 2015 do 2019 je v nasadu Sinič 1 na območju UKC Pohorski dvor potekal poskus na češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5, posajenih leta 2010. Izvzeli smo tri leta (2016, 2018, 2019) ter primerjali vpliv različnega odmerka (80 kg N/ha, 120 kg N/ha) in časa njegove prve aplikacije dušika (jesen, pomlad), dodanega z gnojilom KAN (kalcijev amonnitrat) na pridelek in parametre kakovosti plodov (masa 100 plodov, suha snov, titracijske kisline in čvrstost plodov). Ugotovili smo, da je na količino pridelka pozitivno vplival manjši odmerek dušika s prvo aplikacijo v jesenskem času. Na parameter masa 100 plodov je v večini let pozitivno vplivala prva aplikacija gnojila jeseni, ne glede na odmerek dušika. Na vsebnost suhe snovi v izbranih letih noben dejavnik ni izkazal pomembnega konsistentnega vpliva. Na vsebnost skupnih titracijskih kislin je pomembno vplivala interakcija leta, odmerka dušika in časa gnojenja. Od posameznih dejavnikov sta večji spomladanski odmerek in manjši jesenski odmerek povečala vsebnost skupnih titracijskih kislin v plodovih. Čvrstost plodov je bila v veliki meri odvisna od pridelovalne sezone, nanjo pa je pomembno vplivala tudi interakcija leta, odmerka dušika in časa gnojenja. V letu 2019 s 50 % manj padavin v času jesenskega gnojenja in v času zimskega mirovanja ter s 100 mm manj padavin v času rastne dobe (med aprilom in junijem) je bila čvrstost plodov 15 % večja kot leto prej, glede na odmerek dušika pa so bili plodovi najmanj čvrsti pri spomladanskem gnojenju, medtem ko so boljšo čvrstost v več letih poskusa običajno dosegli plodovi z manj intenzivno pognojenih dreves.
Keywords: češnja, dušik, gnojenje, kakovost, plod
Published in DKUM: 22.10.2021; Views: 731; Downloads: 56
.pdf Full text (1,66 MB)

6.
Razvoj in validacija kolorimetričnega senzorskega receptorja za zaznavanje kvarjenja živil : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Marcel Žafran, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja začetno področje raziskav in razvoja novih kolorimetričnih senzorskih receptorjev (KSR) za zaznavanje amonijaka (NH3), ki bi jih lahko vključili v pametno embalažo za živila. NH3 je namreč pomemben analit, z merjenjem katerega lahko ovrednotimo svežost in varnost nekaterih živilskih proizvodov, predvsem mišične hrane. KSR smo pripravili tako, da smo ekstrakt vijoličnega korenja raztopili v polimeru etil celuloza in tako pripravljeno raztopino s premazovalnikom z nožem nanesli na PET-folijo. Ves material, ki smo ga uporabili za pripravo opisanih KSR, je združljiv z živili. Za kvantitativno ovrednotenje barvnih sprememb smo uporabili tehniko vzorčenja iz nezapolnjenega prostora nad vzorcem in kolorimetrično detekcijo izvedli s pametnim telefonom. KSR smo izpostavili različnim koncentracijam NH3, pri čemer je prišlo do vidnih barvnih sprememb, ki smo jih ovrednotili z brezplačno aplikacijo Color Grab in RGB analizo. Barvne spremembe smo lahko s prostim očesom zaznali že pri koncentraciji 1,35 mg/L. Uporaba KSR v pakirani (pametni) embalaži bi lahko uporabnikom omogočila enostavno odčitavanje barvnih sprememb na njihovih mobilnih napravah, s čimer bi pridobili informacije o dejanskem stanju živil. Slednje je bistveno za podaljšanje njihovega roka trajanja in predstavlja eno izmed rešitev velikega globalnega izziva – ogromne količine zavržene hrane, ki zaradi rasti svetovnega prebivalstva in podnebnih sprememb, postaja vedno bolj pereč problem.
Keywords: kolorimetrični senzorski receptorji, zaznavanje kvarjenja živil, amonijak, celokupni hlapni bazični dušik, kolorimetrična detekcija, RGB-analiza
Published in DKUM: 06.10.2021; Views: 1072; Downloads: 197
.pdf Full text (2,15 MB)

7.
Optimizacija dovoda za vstop reakcijskega plina v USP napravo : diplomsko delo
Domen Kandare, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomske naloge smo simulirali geometrijo dovoda na obstoječi napravi, kjer vstopa reakcijski plin (vodik) v reakcijsko cev naprave za ultrazvočno razpršilno pirolizo (USP) s pomočjo uporabe numeričnih metod. Pri tem vstopu vodika pride do mešanja z nosilnim plinom (dušik). USP naprava je sestavljena iz evaporacijske ter dveh reakcijskih con enakih dolžin, v katero vstopa aerosol s perkurzorsko spojino. V začetnem delu smo izvedli eksperiment na USP napravi tako, da smo za vstopne parametre izbrali tiste, ki so bili teoretično najustreznejši: konstantni pretok vodika 5 L/min in tri različne pretoka dušika (5 L/min, 10 L/min in 15 L/min). V nadaljevanju smo izvedli validacijo z numerično simulacijo z uporabo programa ANSYS CFX. Geometrije modelov so bile izvedene z uporabo programa Solidworks. Vstopna geometrija dovoda vodika je vključevala študijo lege in radija vstopa dovoda glede na reakcijsko cev, kakor tudi študijo kota in premer dovoda. Pri simulaciji smo izbrali značilne pretoke obeh plinov v območju od 5 L/min do 15 L/min. Rezultati so pokazali, da je bila najboljša geometrija z dovodom reakcijskega plina od spodaj. V nadaljevanju smo v simulacijo osnovne geometrije z izbranimi pretoki plinov vključili še temperaturo tako, da smo v coni evaporacije upoštevali 150 °C, v ostalih dveh conah pa 400 °C. Rezultati študije so pokazali, da nam numerične simulacije predstavljajo ustrezno orodje za študij toka reakcijskega plina v UPS napravi, saj so dobljeni rezultati primerljivi z rezultati eksperimentalnih testiranj. Tako lahko numerične simulacije uporabimo za ustrezno ovrednotenje optimalne geometrije dovoda za vstop reakcijskega plina.
Keywords: USP naprava, vodik, dušik, mešanje plinov, računalniška dinamika tekočin, simuliranje tokov tekočin, AnsysCFX
Published in DKUM: 24.09.2021; Views: 719; Downloads: 55
.pdf Full text (1,84 MB)

8.
Vodenje in optimizacija deamonifikacijskega procesa pri obdelavi odpadne vode iz dehidracije anaerobnega blata na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik: zagon in stabilno obratovanje : magistrsko delo
Špela Hudobivnik, 2021, master's thesis

Abstract: V zadnjih desetletjih je pomanjkanje energije postalo pomembno vprašanje v svetu. Obnovljivi viri energije so postali pomembni zaradi omejenih zalog fosilnih goriv in večje zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb. Čistilne naprave so porabniki energije, lahko pa energijo, ki jo potrebujejo za obratovanje proizvajajo preko postopka anaerobne digestije blata. Postopek deamonifikacije je priznan kot energetsko učinkovita tehnologija, ki se uporablja pri čiščenju odpadne vode. Pri primerjavi s procesno tehnologijo odstranjevanja dušika, ima deamonifikacija prednost odstranjevanja dušika zaradi nižjih obratovalnih stroškov, ne uporablja zunanjega vira ogljika, porabi manj električne energije in proizvede manjšo količino biomase. V tem raziskovalnem delu smo na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik 67 dni spremljali in analizirali proces deamonifikacije, z namenom stabilizacije, vodenja in optimizacije procesa.
Keywords: amonijev dušik, čistilna naprava, deamonifikacija, nitratni dušik, nitriticija
Published in DKUM: 04.06.2021; Views: 889; Downloads: 58
.pdf Full text (2,78 MB)

9.
Primernost interakcije časa gnojenja in odmerka dušika v pridelavi češenj sorte 'summit'
Gregor Tomše, 2020, master's thesis

Abstract: Od leta 2015 do 2018 smo v okviru magistrskega dela v sklopu projekta CRP – Tehnologije pridelave hrušk in češenj izvedli gnojilni poskus na češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. V poskusu smo spremljali vpliv časa gnojenja z gnojilom KAN (kalijev amonnitrat) (spomladi, jeseni), odmerka dušika (80 oz. 120 kg N/ha) in interakcije obeh faktorjev na bujnost rasti, rodnost in kvaliteto pridelka. Poskus je obsegal štiri obravnavanja: 1. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojeno razdeljeno na tri obroke, začenši marca, nato še dvakrat z enomesečnim zamikom aprila in maja), 2. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojenje v treh obrokih, začenši jeseni, spomladi neposredno po cvetenju in en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojenje v dveh obrokih, začenši neposredno po cvetenju in en mesec za tem) in 4. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojeno v dveh obrokih, začenši jeseni in spomladi, neposredno po cvetenju). Interakcija odmerek dušika in čas gnojenja je vplivala na letno in kumulativno prirast debla. Odmerek dušika 120 kg N/ha, dodan v treh terminih spomladi, je vplival na manjšo letno in kumulativno prirast obsega debel. V letih 2017 in 2018 je imel odmerek 80 kg N/ha za posledico trše plodove. Čas gnojenja jeseni je imel za posledico manjšo vsebnost skupnih titracijskih kislin v letu 2015, ko je bilo nadpovprečno toplo. Vpliv interakcije odmerka dušika in časa gnojenja na maso 100 plodov smo potrdili le v letu 2017, ko so jesensko gnojenje in dva spomladanska odmerka (skupno 120 kg N/ha) povečali maso 100 plodov. V poskusu v posameznih letih nismo potrdili statistično značilnega vpliva časa gnojenja, odmerka dušika in njune interakcije na rodnost, se je pa pri vrednotenju rezultatov štirih let pokazal pozitivni vpliv spomladanskega gnojenja na rodnost. V letu 2015 je imela interakcija s skupno 120 kg N/ha z gnojenjem spomladi za posledico najvišjo vsebnost topne suhe snovi v plodovih, medtem ko je v letu 2016 imela največji vpliv interakcija odmerka 80 kg N/ha s pričetkom gnojenja v jeseni. V štiriletnem poskusu smo ugotovili, da je imelo leto z vremenskimi karakteristikami statistično značilen vpliv na bujnost rasti, rodnost in vse spremljane parametre kakovosti plodov.
Keywords: češnja, 'Summit', dušik, gnojenje, odmerek, rast, rodnost, kakovost
Published in DKUM: 18.12.2020; Views: 741; Downloads: 53
.pdf Full text (1,46 MB)

10.
Primernost uporabe dušikovih gnojil pri pridelavi soje
Alen Fujs, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2019 smo v okviru projekta Evropskega inovativnega partnerstva (EIP) z naslovom Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba na poljih Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) izvedli enoletni poljski poskus s sojo. Namen diplomskega dela je s poljskim poskusom s sorto ES MENTOR ugotoviti vpliv časa gnojenja in različnih količin mineralnega dušika na višino pridelka zrnja in surovih beljakovin ter določenih pomembnih agronomskih lastnosti soje. Dušik smo dodajali ob setvi in z dognojevanjem v odmerkih 0 kg N ha-1, 40 kg N ha-1, 80 kg N ha-1 in 120 kg N ha-1. Enoletni rezultati v danih pridelovalnih razmerah nakazujejo, da na pridelek soje in pridelek surovih beljakovin nista statistično značilno vplivala termin dodajanja dušika in odmerek. Vsebnost surovih beljakovin v suhi snovi zrnja je bila na gnojenih obravnavanjih statistično značilno manjša v primerjavi s kontrolo (434 g kg-1 zrnja). Najvišji odmerek, 120 kg N ha-1, dodan z dognojevanjem, je značilno povečal število stranskih vej (1,17), odmerek 80 kg N ha-1 pa višino prvega stroka (12,0 cm) na steblu soje. Višina rastlin v fazi BBCH 17/51 je bila pri gnojenih obravnavanjih v primerjavi s kontrolo enaka ali značilno nižja. Ostanki mineralnega dušika v tleh po žetvi soje se med gnojenimi in negnojenimi obravnavanji niso značilno razlikovali. Rezultati enoletne raziskave so pokazali, da gnojenje soje z dušikom ni vplivalo na izboljšanje (večje vrednosti) pomembnih agronomskih lastnosti in ga ne moremo priporočiti kot upravičen ukrep pridelave.
Keywords: soja, dušik, gnojenje, pridelek
Published in DKUM: 23.09.2020; Views: 1044; Downloads: 142
.pdf Full text (1,58 MB)

Search done in 0.36 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica