1. Razvoj, implementacija in evalvacija intervencije za krepitev duševnega zdravja žalujočih : magistrsko deloSabina Majerič, 2022, master's thesis Abstract: Žalovanje po smrti bližnjega je odziv na pomembno izgubo, s katero se sčasoma srečamo vsi. Kljub temu da večina posameznikov skozenj zmore brez dodatne strokovne opore, jo pomemben odstotek posameznikov potrebuje, saj zaznajo poslabšanje svojega duševnega zdravja. Pomen dostopnosti opore za žalujoče je bil v času Covida-19 dodatno izpostavljen, zato smo na podlagi pregleda psihološke literature o učinkovitih metodah za delo z žalujočimi razvili, implementirali in evalvirali preventivno skupinsko spletno intervencijo, sestavljeno iz treh 1,5-2 urnih delavnic z imenom Skupaj skozi žalovanje. Intervencija temelji na pregledu psihološke literature o učinkovitosti psiholoških metod in intervencij za krepitev duševnega zdravja žalujočih. Prva delavnica se je osredotočala na soočanje z izgubo in čustva, ki jih žalujoči pogosto doživljajo. Pozornost smo namenili tudi opuščanju omejujočih predvidevanj o čustvih, da bi spodbudili boljše razumevanje procesa žalovanja. Druga delavnica se je osredotočala na izzive, ki se pojavljajo tekom iskanja in nudenja opore, vključujoč izziv komuniciranja svojih potreb bližnjim. Tekom zadnje delavnice smo poudarili pomen nadaljevanja odnosa s pokojno osebo in nadaljevanja z življenjem žalujočega posameznika. Vsaka od delavnic je temeljila na diskusiji s skupino, psihoedukaciji in vajah izraznega pisanja. Kontrolna skupina je lahko sodelovala v krajši intervenciji po tem, ko so bili udeleženci v tej skupini razvrščeni na čakalno listo za dva tedna. V raziskavo je bilo nazadnje vključenih 17 posameznikov v eksperimentalni in 15 v kontrolni skupini. Kvantitativno smo preverjali učinke intervencije na depresivno simptomatiko, simptome posttravmatske stresne motnje, eksternaliziran in internaliziran nadaljujoč odnos s pokojnikom ter zaznano socialno oporo. Za tem smo preko kvalitativne vsebinske in tematske analize naslavljali raziskovalna vprašanja o učinkih intervencije na proces in dojemanje žalovanja pri žalujočih, o učinkih na njihove odnose z bližnjimi ter kako je zaznane učinke spremenilo izrazno pisanje. Kljub temu da razvita intervencija v splošnem ni pokazala statistično pomembnih učinkov na duševno zdravje žalujočih, trendi in kvalitativne analize nakazujejo, da učinkovito krepi njihovo pozitivno duševno zdravje. Podrobneje so kvalitativne analize pokazale, da intervencija spodbuja prepoznavanje notranjih moči žalujočih, saj jim pomaga pri soočanju z bolečino izgube v podpirajočem okolju skozi aktivnosti, ki lajšajo refleksijo in izražanje čustev ter nadaljevanje odnosa s pokojno osebo, kar nadaljnje vodi do prepoznavanja izzivov in kakovosti trenutnega podpornega sistema žalujočega. Izrazno pisanje se je na tem področju pokazalo kot ključna aktivnost. Hkrati soočanje tekom intervencije omogoča spreminjanje kognitivnih shem osebe, ki kljub naporni izkušnji vodi do izboljšanja razumevanja procesa žalovanja ter v njegovo normalizacijo. Tem spremembam sledi še več prepoznavanja lastnih moči, izboljšanje počutja ter upanje na svetlo prihodnost, v katero posameznik lahko uspešno integrira svojo izgubo. Nazadnje smo prepoznali še pozitivne učinke intervencije na odnose žalujočih s svojimi bližnjimi v obliki spodbujanja konstruktivnih pogovorov. Na podlagi vsebinske in tematske analize zbranih podatkov predstavljamo tudi procesni model skupinskih spletnih intervencij kot vlak do prepoznavanja lastnih moči. Keywords: žalovanje, duševno zdravje, spletna skupinska intervencija Published in DKUM: 18.01.2023; Views: 83; Downloads: 35
Full text (3,30 MB) |
2. Komunikacijske aktivnosti za osveščanje mladih o duševnem zdravju : diplomsko deloNik Ključevšek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Zaključno delo je teoretična in empirična raziskava o komunikacijskih pristopih za osveščanje o duševnem zdravju. Duševno zdravje je stanje dobrega počutja, v katerem se lahko posameznik spopada z običajnimi življenjskimi stresi, dela učinkovito in plodno ter prispeva v svojo skupnost. Najpogostejše težave v duševnem zdravju so stres, depresija, tesnoba in motnje hranjenja. Mladostniki so ranljiva skupina, saj so v procesu odraščanja, zaradi česar lahko stresne situacije na njih vplivajo negativno. Za duševno zdravje sta pomembni promocija, ki stremi k razumevanju, kaj gradi dobro duševno zdravje, in preventiva, ki ugotavlja vzroke bolezni. Ugotovili smo, da organizacije na področju duševnega zdravja za osveščanje uporabljajo različne pristope, kot so: intervencije oz. programi, ki jih izvajajo v živo, spletne kampanje, plakati, brošure, spletne svetovalnice in objave na družbenih omrežjih. Ugotovili smo tudi, da je glavna pomanjkljivost spletnega osveščanja verodostojnost informacij. Keywords: duševno zdravje, organizacije, komunikacija, pristopi, strategije Published in DKUM: 13.01.2023; Views: 307; Downloads: 45
Full text (1,40 MB) |
3. Verovanje v povezavi z duševnim zdravjem starejšihLilija Simonič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Populacija se iz leta v leto stara in se spopada z raznimi starostnimi spremembami.
Mnogi starejši svoja verska prepričanja uporabljajo za spopadanje s stresnimi dogodki,
dajejo jim celo smisel v življenju. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kakšen vpliv
ima vera na duševno zdravje starejših.
Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura mednarodnih podatkovnih baz:
MEDLINE, PubMed, Wiley Online Library, Web of Science, ScienceDirect in SAGE.
Izvedena sta bili sinteza in analiza podatkov. Upoštevane so bile smernice PRISMA.
Kritična ocena člankov je bila narejena z orodjem Joanna Briggs Institute.
Rezultati: V končni pregled je bilo vključenih sedem raziskav. Oblikovani sta bili dve
glavni temi (vpliv vere na duševno zdravje in verske aktivnosti, ki vplivajo na duševno
zdravje) in pet podtem (pozitivni vplivi vere na duševno zdravje, negativni vplivi vere na
duševno zdravje, izvajanje verskih intervencij, molitev in odpuščanje).
Razprava in sklep: Ugotovljeno je bilo, da vera in verovanje na duševno zdravje vplivata
tako pozitivno kot negativno. Posameznik je lahko razbremenjen, ima občutek miru,
izboljša se mu socialna funkcija. Lahko pa se zgodi, da se duševno zdravje poslabša ter
posamezniki ne želijo poiskati strokovne pomoči. Keywords: starejši, verovanje, versko prepričanje, duševno zdravje Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 106; Downloads: 17
Full text (907,01 KB) |
4. Reprezentacija duševnega zdravja v knjigah za mlade odrasle : magistrsko deloMaša Tome, 2022, master's thesis Abstract: Knjige za mlade odrasle, kljub svoji naraščajoči priljubljenosti in širokemu spektru aktualnih tem, ki jih pogosto pokrivajo, ne uživajo ugleda drugih književnih zvrsti, prav tako pa je občutno omejena pripravljenost učiteljev za poučevanje teh del v učilnicah. V danem magistrskem delu smo se tako posvetili ustvarjanju celovitega in jasnega pregleda obstoječe literature na temo književnosti za mlade odrasle, pri čemer smo posebno pozornost namenili reprezentaciji duševnega zdravja v tovrstnih delih. Na podlagi pregleda literature smo izpeljali zaključke o obsežnosti in kakovosti reprezentacije različnih aktualnih socialnih tem v knjigah za mlade odrasle, izpostavili morebitne učinke slabe/dobre reprezentacije duševnega zdravja v knjigah za mlade odrasle, predstavili primer slabe prakse in njenih potencialnih negativnih učinkov in celovito preučili pomen tovrstne reprezentacije. Izvedene so bile tudi tri fokusne skupine, katerih namen je bil preučiti potencialno težo knjig za mlade odrasle, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem, kot je ta prepoznana s strani bralcev, ter izsledke fokusnih skupin primerjati z ugotovitvami preteklih raziskav. Keywords: knjige za mlade odrasle, duševno zdravje, reprezentacija duševnega zdravja, fokusne skupine, pregled literature Published in DKUM: 01.12.2022; Views: 164; Downloads: 36
Full text (916,24 KB) |
5. Raba družbenih omrežij med pandemijo covida-19 med mladimi : diplomsko deloEva Tekavčič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Družbena omrežja so imela pomembno vlogo v času pandemije covida-19, zato smo raziskali njihovo rabo in vpliv na mlade. Podrobneje smo raziskali, kako je raba družbenih omrežij vplivala na počutje mladih med pandemijo. S pomočjo dosedanjih raziskav s tega področja smo izoblikovali anketni vprašalnik in vprašanja za intervju s psihologom dr. Maticem Muncem. Na podlagi odgovorov smo pridobili znanje o počutju, navadah in nasvetih za mlade ter kako se spopadajo s posledicami, ki jih je covid-19 pustil na družbenih aktivnostih mladih. Ugotovili smo, da je raba družbenih omrežij pozitivno vplivala na počutje mladih. Keywords: Družbena omrežja, vpliv, covid-19, duševno zdravje Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 119; Downloads: 17
Full text (1,30 MB) |
6. Vpliv glasbene terapije na duševno zdravje pacientov s shizofrenijoAleks Kukovec, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Glasbena terapija pomaga pacientom izboljšati kakovost življenja in zmanjša intenziteto in pojavnost simptomatike bolezni, vendar se na globalni ravni redkeje uporablja kot oblika nefarmakološkega zdravljenja. Namen zaključnega dela je pregledati znanstveno literaturo in ugotoviti vpliv glasbene terapije na duševno zdravje pacientov s shizofrenijo.
Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo sistematično pregledali in analizirali znanstveno literaturo v angleškem in slovenskem jeziku ter s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev poiskali ustrezno literaturo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE in Cochraine Library.
Rezultati: V analizo smo vključili 6 člankov, ki so med seboj imeli podoben pristop ocenjevanja izidov glasbene terapije s pomočjo lestvic CDSS, BPRS, HADS in CGI. Raziskave so ugotovile, da glasbena terapija vpliva na intenziteto in pojavnost negativnih znakov ter omogoča lažje izražanje pacientov in boljšo socializacijo. Izboljša tudi sposobnost kognitivnega procesiranja, čustveno sproščenost in zmanjšuje ostale psihološke simptome, ki se pojavijo ob shizofreniji (depresija, tesnoba). Keywords: Shizofrenija, glasbena terapija, duševno zdravje Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 206; Downloads: 98
Full text (913,52 KB) |
7. Povezanost duševnega zdravja in stika z naravo : magistrsko deloMirjam Koprivnik, 2022, master's thesis Abstract: Blagodejni učinki izpostavljenosti naravi na duševno zdravje v zadnjih letih pridobivajo vedno več raziskovalnega interesa. K temu prispeva tako globalno rastoča stopnja urbanizacije kot rast težav v duševnem zdravju. Ob mnogih dokazih o pozitivni povezanosti narave in duševnega zdravja prihaja v ospredje tudi raziskovanje mehanizmov, preko katerih se vzpostavlja ta odnos. Namen raziskave je bil preučiti odnos med stikom z naravo in duševnim zdravjem ter preveriti določene mehanizme, preko katerih se ta odnos vzpostavlja. Želeli smo tudi preveriti, ali lahko stik z naravo deluje kot varovalni dejavnik v težavah z duševnim zdravjem. Na vzorcu 436 posameznikov smo preverili stik z naravo s pomočjo treh lestvic, in sicer z Lestvico izpostavljenosti naravi (NES), Lestvico psihološkega obnavljanja po stiku z naravo (ROS) in Lestvico povezanosti z naravo (CNS). Vidike duševnega zdravja smo preverjali z WHO-5 kazalcem blaginje, 6-stopenjsko De Jong Gierveld lestvico za emocionalno in socialno osamljenost, Vprašalnikom depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21) ter Lestvico samomorilne ideacije (PSS). Rezultati so pokazali, da izpostavljenost naravi pomembno pozitivno napoveduje psihološko blagostanje ter negativno indikatorje slabega duševnega zdravja in samomorilno ideacijo. Kot pomemben mehanizem tega odnosa se je izkazalo psihološko obnavljanje po stiku z naravo, ne pa povezanost z naravo. Prav tako odnos med izpostavljenostjo naravi in duševnim zdravjem pomembno pojasnjuje nižanje osamljenosti, ki jo spodbuja izpostavljenost naravi. Psihološko obnavljanje po stiku z naravo lahko deluje kot varovalni dejavnik v primeru povezanosti osamljenosti s samomorilno ideacijo, ne pa v primeru povezanosti z indikatorji slabega duševnega zdravja. Ugotovitve se lahko implicirajo na področje promocije duševnega zdravja, hkrati pa odpirajo možnosti za nadaljnje raziskovanje znotraj slovenskega prostora. Keywords: izpostavljenost naravi, duševno zdravje, povezanost z naravo, psihološko obnavljanje po stiku z naravo, osamljenost Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 181; Downloads: 47
Full text (1,35 MB) |
8. Učinek spletne izvedbe delavnic A (se) štekaš?!? na duševno zdravje mladostnikov v obdobju srednjega mladostništva : magistrsko deloTeja Dečman, 2022, master's thesis Abstract: Epidemija covida-19 je močno vplivala na duševno zdravje mladostnikov, ki so v tem obdobju predstavljali rizično skupino. Ukrepi za zajezitev epidemije so preprečevali predvsem zadovoljevanje potreb po druženju in osamosvajanju. Rezultat hitro spreminjajočih se ukrepov je poslabšano duševno zdravje in povečano število duševnih motenj, na kar se je opozarjalo vse od začetka epidemije. Projekt A (se) štekaš?!? je projekt univerzalne preventive, katerega namen je krepitev duševnega zdravja in preprečevanje samomorilnega vedenja pri mladostnikih. Učinki projekta so bili že dokazani pri izvedbi v živo. V času epidemije smo delavnice izvajali prek spleta in zanimalo nas je, ali bo imela takšna izvedba podobne učinke na duševno zdravje mladostnikov. Glavni namen raziskave je bil ob primerjavi kontrolne in eksperimentalne skupine preučiti, ali bo prišlo do statistično pomembnih razlik med skupinama in spolom. Ugotovili smo, da tudi izvedba prek spleta pomembno vpliva na izboljšanje duševnega zdravja, saj zmanjša depresivne in anksiozne simptome ter samomorilne ideacije. Keywords: mladostniki, duševno zdravje, epidemija, covid-19 Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 208; Downloads: 44
Full text (2,06 MB) |
9. Moški in iskanje psihološke pomoči pri duševnih stiskah : magistrsko deloLucija Tušek, 2022, master's thesis Abstract: Obstajajo številni dokazi, da moški niso pripravljeni poiskati strokovne pomoči ob doživljanju duševne stiske. Zgodovinsko gledano, duševno zdravje moških, dolgo ni bila tema akademskega raziskovanja in šele v šestdesetih in sedemdesetih letih so feministične raziskovalke začele kritizirati dejstvo, da so ženske pogosteje opredeljene kot duševno motene v primerjavi z moškimi. Kljub temu, da moški niso psihološko bolj zdravi v primerjavi z ženskami, se redkeje poslužujejo psihološke pomoči (Courtenay, 2000; Vessey in Howard, 1993). Veliko duševnih bolezni pri moških ostane neodkritih. So očitne, vendar nezdravljene. Raziskave opisujejo številne ovire, s katerimi se soočajo moški, ki doživljajo duševne stiske. Imajo namreč ponotranjeno moško ideologijo, ki pravi, da bi moški morali biti močni, žilavi, neodvisni, kar je vsekakor v nasprotju z iskanjem psihološke pomoči.
Cilj magistrskega dela je izvesti sistematični pregled literature in pridobiti odgovor na vprašanje, kakšen je odnos moških do iskanja psihološke pomoči ob doživljanju duševne stiske. Katere so najpomembnejše ovire, ki vplivajo na negativen odnos moških do iskanja psihološke pomoči, in ali lahko s pomočjo teorije načrtovanega vedenja pojasnimo odnos moških do iskanja psihološke pomoči.
Magistrska naloga temelji na pregledu obstoječe literature s področja pojasnjevanja iskanja psihološke pomoči pri moških, ki doživljajo duševno stisko. Kvalitativne in kvantitativne študije so bile identificirane v dveh elektronskih bazah, in sicer PsyceArticles in PubMed, ki smo jih iskali marca 2020. Po pregledu člankov in na podlagi izključitvenih kriterijev smo v končno analizo sistematičnega pregleda vključili 46 relevantnih člankov.
Ugotovili smo, da je tradicionalna ideologija moškosti pomembna ovira, ki vpliva na odnos moških do iskanja psihološke pomoči pri doživljanju duševne stiske. Nadalje smo prepoznali številne spremenljivke, ki posredno vplivajo na negativen odnos. Poleg teorije načrtovanega vedenja smo prepoznali številne teorije, ki nam poskušajo osvetliti in razložiti negativen odnos moških do iskanja psihološke pomoči.
Tradicionalna ideologija moškosti pomembno ovira moške pri iskanju psihološke pomoči, kadar se ti soočajo z duševno stisko. Pomembno je bolje spoznati odnos moških do iskanja psihološke pomoči in prepoznati negativne dejavnike, ki dodatno prispevajo k negativnemu odnosu do iskanja pomoči ter na podlagi poznanih dejstev oblikovati intervencije, ki bodo prispevale k bolj pozitivnemu odnosu moških do iskanja psihološke pomoči. Keywords: moški, duševno zdravje, odnos do iskanja psihološke pomoči, psihološka pomoč, teorija načrtovanega vedenja. Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 196; Downloads: 50
Full text (1,12 MB) |
10. Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeKarin Kocjančič, 2022, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu bomo opisali nastanek, simptome, širjenje ter posledice bolezni Covid-19, ki jo povzroča tako imenovani virus SARS-CoV-2. Omenjenega virusa v zgodovini niso poznali, z njim se soočamo šele od leta 2019. Takrat je bila razglašena pandemija Covid-19, ki je bila najpogostejša tematika v državah po svetu. Zaradi hitrega širjenja okužb med ljudmi si je svetovna zdravstvena organizacija prizadevala za pomoč vsem državam pri učinkovitem odzivu na pandemijo. Proti slednji so se države spopadale z uveljavitvijo ustreznih epidemioloških ukrepov za preprečitev širjenja okužb, ki so terjali svoj dolg. Zaradi javnozdravstvenih ukrepov, kot je socialna izolacija, so se med ljudmi pojavile zmedenost, negotovost, čustvena izolacija in negativne posledice na duševnem zdravju ljudi. Pandemija Covid-19 se je, kakor zunanjega sveta, dotaknila tudi zavodov za prestajanje kazni zapora. Širjenje okužb z novim virusom je za seboj privleklo ogromno negativnih posledic tudi na duševnem zdravju zapornikov. Duševno zdravje je opredeljeno kot najpomembnejše stanje za doseganje normalnih socialnih interakcij oziroma odnosov med ljudmi, kamor spada tudi posameznikovo zadovoljstvo, samospoštovanje in normalno delovanje. Začelo se je obravnavati že v zgodovini, vendar na nekoliko manj strokoven način. Osredotočili se bomo na opis in spremembo duševnega zdravja zapornikov med pandemijo Covid-19 ter opisali pojav duševnih motenj, s katerimi se soočajo posamezniki v zavodu za prestajanje kazni zapora. Duševne motnje, s katerimi se najpogosteje soočajo zaporniki, so depresija, anksiozne motnje, akutna in posttravmatska stresna motnja, shizofrenija ter motnja hranjenja in prehranjevanja. Zaradi zaznanih sprememb v duševnem zdravju zapornikov se bomo osredotočili, kako je k vsemu temu pripomogla pandemija Covid-19. Keywords: zaporniki, duševno zdravje, covid-19, epidemije, diplomske naloge Published in DKUM: 08.09.2022; Views: 212; Downloads: 58
Full text (1,27 MB) |