| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 75
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Duševno in telesno zdravje učiteljev razrednega pouka v enorazrednih in kombiniranih oddelkih : magistrsko delo
Tjaša Holer, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo želeli preučiti področje poučevanja v kombiniranem in enorazrednem oddelku v povezavi z duševnim in telesnim zdravjem učiteljev. V sklopu teoretičnega dela smo se osredotočili na raziskovanje že raziskane literature o telesnem in duševnem zdravju učiteljev v kombiniranem in enorazrednem oddelku, znanje pa smo nato v empiričnem delu s pomočjo anketnih vprašalnikov preverili in analizirali ter spoznanja podkrepili z literaturo. V raziskavo smo vključili 159 učiteljev iz obeh oddelkov. Prišli smo do ugotovitve, da je svoje delo kot stresno opisalo 73 % anketiranih učiteljev. V delu smo želeli raziskati, kako so učitelji, ki poučujejo v kombiniranem ali enorazrednem oddelku, zadovoljni s svojim delovnim mestom. Rezultati so pokazali, da so učitelji v kombiniranem oddelku manj zadovoljni s svojim delom kot učitelji v enorazrednem oddelku. Učitelji, ki so bili vključeni v raziskavo, so se v večji meri strinjali z izjavami, da se na delovnem mestu težje umirijo, pretirano odzovejo na določene situacije, so razdraženi ter se težje sprostijo in so med drugim tudi precej občutljivi. Kljub temu pa med obema skupinama učiteljev ni prišlo so statistično značilnih razlik v intenzivnosti izražanja simptomov slabšega duševnega zdravja. Osredotočili smo se še na simptome stresa in ugotovili, da se učitelji v obeh oddelkih srečujejo v enaki meri z vsemi navedenimi simptomi.
Keywords: kombiniran pouk, enorazredni pouk, duševno in telesno zdravje, učitelj, poučevanje
Published in DKUM: 13.02.2024; Views: 58; Downloads: 7
.pdf Full text (1,24 MB)

2.
Analiza digitalnega vključevanja oseb z motnjami v duševnem zdravju : diplomsko delo
Saša Jovanović, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Naraščanje povpraševanja po izboljšanju duševnega zdravja je povzročilo velik narast digitalnih vsebin za pomoč pri teh težavah. V diplomski nalogi smo si ogledali kakšno je stanje digitalne vključenosti oseb z motnjami v duševnem zdravju in ali se lahko sploh poslužujejo digitalnih rešitev za izboljšanje duševnega zdravja. Analiza literatura je pokazala, da motnje v duševnem zdravju niso razlog za digitalno izključenost. Aplikacij namenjenih izboljšanju duševnega zdravja je veliko, a pogosto nimajo znanstvenih dokazil za delovanje. Opazili smo tudi, da spletne strani ne uporabljajo dostopnostnih standardov, namenjenih osebam z motnjami v duševnem zdravju.
Keywords: digitalna vključenost, digitalna izključenost, duševno zdravje, digitalne intervencije za duševno zdravje
Published in DKUM: 24.11.2023; Views: 341; Downloads: 25
.pdf Full text (780,53 KB)

3.
Vpliv terapije z živalmi na anksioznost pri otrocih
Nicole Zrim, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Terapija z živalmi je lahko potencialno učinkovit pristop, ki izboljša otrokovo duševno zdravje ter hkrati prispeva k lajšanju simptomov anksiozne motnje. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature ugotoviti vpliv terapije z živalmi na anksioznost pri otrocih. Metode: Za namen izdelave zaključnega dela smo izvedli pregled literature v različnih podatkovnih bazah in uporabili deskriptivno metodo dela. Literaturo smo pregledali in analizirali ter določili nivoje dokazov izbranih člankov. Potek iskanja smo prikazali z PRISMA diagramom. Izvedli smo analizo in sintezo zbranih podatkov. Pri tem smo uporabili sintezno tabelo. Rezultati: Ugotovili smo, da terapija z živalmi vpliva na izboljšanje duševnega zdravja otrok ter lajšanju simptomov in občutkov anksioznosti. Ta oblika terapije lahko otrokom z anksioznostjo zagotavlja občutek varnosti in povezanosti, omogoča osredotočenost na trenutek ter preusmeritev pozornosti stran od skrbi, hkrati pa vzpostavlja mirno okolje za izražanje čustev. Razprava in zaključek: Terapija z živalmi ne le učinkovito zmanjšuje simptome anksioznosti pri otrocih, temveč ponuja obetaven pristop skupaj s tradicionalnimi metodami zdravljenja. Njena integracija v terapevtske programe v različnih okoljih lahko obogati obstoječe metode zdravljenja in prispeva k boljšemu duševnemu zdravju otrok in hkrati poudarja pomen holističnega pristopa v skrbi za dobrobit posameznika.
Keywords: živali, alternativne metode zdravljenja, duševno zdravje otrok, tesnoba
Published in DKUM: 25.10.2023; Views: 285; Downloads: 69
.pdf Full text (1,07 MB)

4.
Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje zaposlenih v policiji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Nuša Pustivšek, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu bomo opisali nastanek in začetek širjenja bolezni Covid-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Pri tem bomo raziskali simptome in način širjenja virusa, ter posledice, s katerimi se soočamo še danes. Ob razglasitvi pandemije Covid-19 marca 2020, je zaradi hitrega širjenja okužb po svetu v veljavo stopilo več omejevalnih ukrepov. Najpogosteje je bila to karantena oz. izolacija, uporaba zaščitne maske in razkužila. Z njimi so si države prizadevale omejiti število okuženih, vendar so ti ukrepi na ljudi delovali negativno, zlasti na njihovo duševno zdravje. Med najbolj prizadetimi v času pandemije so se znašli delavci, ki so kljub vsemu, svoje delo opravljali na prvi liniji. Poleg zdravstvenih delavcev, so se tam znašli zaposleni v policiji, katere so doletele še dodatne zadolžitve. Slednje so pripomogle k že tako tveganemu in nepredvidljivemu poklicu, zato je pri zaposlenih prihajalo do več težav z duševnim zdravjem. Za doseganje normalnega delovanja, razvijanja in ustvarjanja interakcij v svetu je duševno zdravje tisto, s katerim nam je le-to omogočeno. V sklopu tega, se bomo osredotočili na duševno zdravje zaposlenih v policiji ter kako se je to spremenilo v času pandemije Covid-19. V njihovo delovno okolje je virus prinesel spremembe, opisali bomo, na kaj je vplival in kako se je to odražalo na njihovem duševnem zdravju. Duševne motnje, s katerimi se v policiji najpogosteje srečujejo so stres, posttravmatska motnja, izgorelost in depresija. Ker se je v času okužb duševno zdravje zaposlenih poslabšalo, se bomo osredotočili na to, kako je k celotnemu razvoju sprememb duševnega zdravja pripomogla pandemija Covid-19.
Keywords: duševno zdravje, policisti, COVID-19, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.09.2023; Views: 225; Downloads: 19
.pdf Full text (1,50 MB)

5.
Odzivi mladostnikov na serijo »13 razlogov, zakaj«: kvalitativna raziskava doživljanja slovenskih mladostnikov : magistrsko delo
Manja Hojnik, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena raziskava o odzivih mladostnikov na serijo »13 razlogov, zakaj«. Predstavljeni so vplivi serije na spremembe v duševnem zdravju, vpliv na misli, čustva, telesne občutke in vedenjske spremembe pri mladostnikih. V teoretičnem delu je opisano obdobje mladostništva ter vpliv medijev in medijskega poročanja. Izpostavljeni so dejavniki tveganja, kjer sta natančneje opredeljena samomor in duševno zdravje. Opredeljen je tudi Wertherjev učinek medijskega poročanja. Sledi podrobnejša razčlenitev smernic za odgovorno poročanje medijev. V naslednjem delu je predstavljen pregled podatkov in vpliv serije »13 razlogov, zakaj« na duševno zdravje mladostnikov. V zaključku se osredotočimo tudi na varovalne dejavnike za duševno zdravje in težave mladostnikov pri iskanju pomoči. V kvalitativni raziskavi je bilo ugotovljeno, da je večina intervjuvanih mladostnikov med ogledom in po ogledu serije »13 razlogov, zakaj« doživljala zlasti čustvene, vedenjske in telesne spremembe. Mladostniki so serijo v večini označili za poučno, vendar so mnenja, da so nekateri prizori v njej preveč nazorni, kar je vplivalo na njihove misli, čustva in telesne občutke. Mladostniki, ki so bili vključeni v raziskavo, sicer nimajo večjih negativnih posledic zaradi serije, vendar pa poročajo, da si želijo več ponujenih virov pomoči s strani izobraževalnih ustanov. Mladostniki zaznavajo, da le-te nudijo premalo podpore in ozaveščanja o problematičnem medijskem poročanju. Prav tako poročajo, da se v primeru stiske najraje obrnejo na družino in prijatelje. S pomočjo raziskave je bilo ugotovljeno, da mladostniki niso dovolj informirani o raznih spletnih mestih in telefonskih linijah, kjer lahko v primeru stiske poiščejo pomoč.
Keywords: mladostniki, serija »13 razlogov, zakaj«, duševno zdravje, Wertherjev učinek, samomor, kvalitativni intervjuji
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 204; Downloads: 40
.pdf Full text (859,57 KB)

6.
Vpliv povečane uporabe digitalnih medijev na duševno zdravje mladostnikov v času pandemije covid-19
Lana Čeh, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Digitalna tehnologija je v zadnjih letih prevzela ves svet. Nenadno je naš svet v letu 2020 zajela tudi pandemija covida-19 in postala velik problem na različnih področjih. V življenja ljudi je prinesla različne omejitve (izolacija, distanciranje) in zato se je povečala uporaba digitalnih medijev. Metode: Literaturo smo sistematično pregledali in izvedli pregled literature. Uporabili smo opisno metodo dela, metodo kompilacije, analize in sinteze. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili enotni iskalni niz. Literaturo smo iskali v mednarodnih elektronskih bazah: PubMed, CINHAL in Medline. Število zadetkov smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. V sintezni tabeli smo prikazali identificirane raziskave. Izvedli smo tematsko analizo. Rezultati: Izmed 748 identificiranih zadetkov smo jih v našo raziskavo vključili 10. Rezultati so pokazali tako pozitivne kot negativne učinke uporabe digitalnih medijev na duševno zdravje mladostnikov. 80 % uporabljenih raziskav navaja negativne posledice za duševno zdravje mladostnikov. Razprava in zaključek: V narejeni raziskavi o vplivu povečane uporabe digitalnih medijev na duševno zdravje mladostnikov v času pandemije covida-19 smo odkrili negativne vplive digitalnih medijev. Digitalni mediji so porušili pozitivno duševno zdravje mladostnikov v času pandemije covida-19. Tako so se pri mladostnikih pojavili simptomi depresije, tesnobe, strahu, stresa in motenj spanja.
Keywords: digitalni mediji, duševno zdravje, mladostniki, pandemija COVID-19
Published in DKUM: 23.08.2023; Views: 469; Downloads: 95
.pdf Full text (685,55 KB)

7.
Razvoj, implementacija in evalvacija intervencije za krepitev duševnega zdravja žalujočih : magistrsko delo
Sabina Majerič, 2022, master's thesis

Abstract: Žalovanje po smrti bližnjega je odziv na pomembno izgubo, s katero se sčasoma srečamo vsi. Kljub temu da večina posameznikov skozenj zmore brez dodatne strokovne opore, jo pomemben odstotek posameznikov potrebuje, saj zaznajo poslabšanje svojega duševnega zdravja. Pomen dostopnosti opore za žalujoče je bil v času Covida-19 dodatno izpostavljen, zato smo na podlagi pregleda psihološke literature o učinkovitih metodah za delo z žalujočimi razvili, implementirali in evalvirali preventivno skupinsko spletno intervencijo, sestavljeno iz treh 1,5-2 urnih delavnic z imenom Skupaj skozi žalovanje. Intervencija temelji na pregledu psihološke literature o učinkovitosti psiholoških metod in intervencij za krepitev duševnega zdravja žalujočih. Prva delavnica se je osredotočala na soočanje z izgubo in čustva, ki jih žalujoči pogosto doživljajo. Pozornost smo namenili tudi opuščanju omejujočih predvidevanj o čustvih, da bi spodbudili boljše razumevanje procesa žalovanja. Druga delavnica se je osredotočala na izzive, ki se pojavljajo tekom iskanja in nudenja opore, vključujoč izziv komuniciranja svojih potreb bližnjim. Tekom zadnje delavnice smo poudarili pomen nadaljevanja odnosa s pokojno osebo in nadaljevanja z življenjem žalujočega posameznika. Vsaka od delavnic je temeljila na diskusiji s skupino, psihoedukaciji in vajah izraznega pisanja. Kontrolna skupina je lahko sodelovala v krajši intervenciji po tem, ko so bili udeleženci v tej skupini razvrščeni na čakalno listo za dva tedna. V raziskavo je bilo nazadnje vključenih 17 posameznikov v eksperimentalni in 15 v kontrolni skupini. Kvantitativno smo preverjali učinke intervencije na depresivno simptomatiko, simptome posttravmatske stresne motnje, eksternaliziran in internaliziran nadaljujoč odnos s pokojnikom ter zaznano socialno oporo. Za tem smo preko kvalitativne vsebinske in tematske analize naslavljali raziskovalna vprašanja o učinkih intervencije na proces in dojemanje žalovanja pri žalujočih, o učinkih na njihove odnose z bližnjimi ter kako je zaznane učinke spremenilo izrazno pisanje. Kljub temu da razvita intervencija v splošnem ni pokazala statistično pomembnih učinkov na duševno zdravje žalujočih, trendi in kvalitativne analize nakazujejo, da učinkovito krepi njihovo pozitivno duševno zdravje. Podrobneje so kvalitativne analize pokazale, da intervencija spodbuja prepoznavanje notranjih moči žalujočih, saj jim pomaga pri soočanju z bolečino izgube v podpirajočem okolju skozi aktivnosti, ki lajšajo refleksijo in izražanje čustev ter nadaljevanje odnosa s pokojno osebo, kar nadaljnje vodi do prepoznavanja izzivov in kakovosti trenutnega podpornega sistema žalujočega. Izrazno pisanje se je na tem področju pokazalo kot ključna aktivnost. Hkrati soočanje tekom intervencije omogoča spreminjanje kognitivnih shem osebe, ki kljub naporni izkušnji vodi do izboljšanja razumevanja procesa žalovanja ter v njegovo normalizacijo. Tem spremembam sledi še več prepoznavanja lastnih moči, izboljšanje počutja ter upanje na svetlo prihodnost, v katero posameznik lahko uspešno integrira svojo izgubo. Nazadnje smo prepoznali še pozitivne učinke intervencije na odnose žalujočih s svojimi bližnjimi v obliki spodbujanja konstruktivnih pogovorov. Na podlagi vsebinske in tematske analize zbranih podatkov predstavljamo tudi procesni model skupinskih spletnih intervencij kot vlak do prepoznavanja lastnih moči.
Keywords: žalovanje, duševno zdravje, spletna skupinska intervencija
Published in DKUM: 18.01.2023; Views: 575; Downloads: 134
.pdf Full text (3,30 MB)

8.
Komunikacijske aktivnosti za osveščanje mladih o duševnem zdravju : diplomsko delo
Nik Ključevšek, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Zaključno delo je teoretična in empirična raziskava o komunikacijskih pristopih za osveščanje o duševnem zdravju. Duševno zdravje je stanje dobrega počutja, v katerem se lahko posameznik spopada z običajnimi življenjskimi stresi, dela učinkovito in plodno ter prispeva v svojo skupnost. Najpogostejše težave v duševnem zdravju so stres, depresija, tesnoba in motnje hranjenja. Mladostniki so ranljiva skupina, saj so v procesu odraščanja, zaradi česar lahko stresne situacije na njih vplivajo negativno. Za duševno zdravje sta pomembni promocija, ki stremi k razumevanju, kaj gradi dobro duševno zdravje, in preventiva, ki ugotavlja vzroke bolezni. Ugotovili smo, da organizacije na področju duševnega zdravja za osveščanje uporabljajo različne pristope, kot so: intervencije oz. programi, ki jih izvajajo v živo, spletne kampanje, plakati, brošure, spletne svetovalnice in objave na družbenih omrežjih. Ugotovili smo tudi, da je glavna pomanjkljivost spletnega osveščanja verodostojnost informacij.
Keywords: duševno zdravje, organizacije, komunikacija, pristopi, strategije
Published in DKUM: 13.01.2023; Views: 621; Downloads: 100
.pdf Full text (1,40 MB)

9.
Verovanje v povezavi z duševnim zdravjem starejših
Lilija Simonič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Populacija se iz leta v leto stara in se spopada z raznimi starostnimi spremembami. Mnogi starejši svoja verska prepričanja uporabljajo za spopadanje s stresnimi dogodki, dajejo jim celo smisel v življenju. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kakšen vpliv ima vera na duševno zdravje starejših. Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura mednarodnih podatkovnih baz: MEDLINE, PubMed, Wiley Online Library, Web of Science, ScienceDirect in SAGE. Izvedena sta bili sinteza in analiza podatkov. Upoštevane so bile smernice PRISMA. Kritična ocena člankov je bila narejena z orodjem Joanna Briggs Institute. Rezultati: V končni pregled je bilo vključenih sedem raziskav. Oblikovani sta bili dve glavni temi (vpliv vere na duševno zdravje in verske aktivnosti, ki vplivajo na duševno zdravje) in pet podtem (pozitivni vplivi vere na duševno zdravje, negativni vplivi vere na duševno zdravje, izvajanje verskih intervencij, molitev in odpuščanje). Razprava in sklep: Ugotovljeno je bilo, da vera in verovanje na duševno zdravje vplivata tako pozitivno kot negativno. Posameznik je lahko razbremenjen, ima občutek miru, izboljša se mu socialna funkcija. Lahko pa se zgodi, da se duševno zdravje poslabša ter posamezniki ne želijo poiskati strokovne pomoči.
Keywords: starejši, verovanje, versko prepričanje, duševno zdravje
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 544; Downloads: 53
.pdf Full text (907,01 KB)

10.
Reprezentacija duševnega zdravja v knjigah za mlade odrasle : magistrsko delo
Maša Tome, 2022, master's thesis

Abstract: Knjige za mlade odrasle, kljub svoji naraščajoči priljubljenosti in širokemu spektru aktualnih tem, ki jih pogosto pokrivajo, ne uživajo ugleda drugih književnih zvrsti, prav tako pa je občutno omejena pripravljenost učiteljev za poučevanje teh del v učilnicah. V danem magistrskem delu smo se tako posvetili ustvarjanju celovitega in jasnega pregleda obstoječe literature na temo književnosti za mlade odrasle, pri čemer smo posebno pozornost namenili reprezentaciji duševnega zdravja v tovrstnih delih. Na podlagi pregleda literature smo izpeljali zaključke o obsežnosti in kakovosti reprezentacije različnih aktualnih socialnih tem v knjigah za mlade odrasle, izpostavili morebitne učinke slabe/dobre reprezentacije duševnega zdravja v knjigah za mlade odrasle, predstavili primer slabe prakse in njenih potencialnih negativnih učinkov in celovito preučili pomen tovrstne reprezentacije. Izvedene so bile tudi tri fokusne skupine, katerih namen je bil preučiti potencialno težo knjig za mlade odrasle, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem, kot je ta prepoznana s strani bralcev, ter izsledke fokusnih skupin primerjati z ugotovitvami preteklih raziskav.
Keywords: knjige za mlade odrasle, duševno zdravje, reprezentacija duševnega zdravja, fokusne skupine, pregled literature
Published in DKUM: 01.12.2022; Views: 492; Downloads: 110
.pdf Full text (916,24 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica