Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Psihiatrična urgentna stanja zahtevajo specialna znanja za zagotavljanje varnosti in kakovostne oskrbe pacientov. Namen zaključnega dela je bil oceniti znanje študentov in zaposlenih v zdravstveni negi glede urgentnih psihiatričnih stanj ter primerjati zaposlene na področju duševnega zdravja z drugimi oddelki. Metode: V empiričnem delu smo uporabili presečno raziskavo z metodo anketiranja, podatke pa analizirali z IBM SPSS 29.0 in Excelom. Raziskava je bila izvedena od aprila do avgusta 2024. Za analizo smo uporabili opisne neparmaterične statistične teste: test Mann-Whitney U, test Kruskal-Wallis in Spearmanov koeficient korelacije pri stopnji tveganja α = 0,05. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 218 (26,2 %) posameznikov. Znanje je bilo pri zaposlenih na področju psihiatrije in duševnega zdravja (PV = 3,82; SO = 0,31) statistično boljše kot pri zaposlenih v zdravstveni negi zunaj področja duševnega zdravja in psihiatrije (PV = 3,48; SO = 0,63) (U = 561,000; p = 0,025). Zaposleni s srednješolsko izobrazbo (PV = 3,42; SO = 0,57) niso imeli statistično slabšega znanja v primerjavi z zaposlenimi, ki imajo višjo stopnjo izobrazbe (PV = 3,50; SO = 0,57) (U = 1016,000; p = 0,087). Delovna doba ni statistično povezana z boljšim znanjem zaposlenih v zdravstveni negi (r = –0,008; p = 0,931). Razprava in zaključek: Zaposleni na področju duševnega zdravja so imeli boljše znanje. Visoka izobrazba ali daljša delovna doba nista nujno zagotavljali boljših rezultatov. Ključno je stalno izobraževanje, praktično usposabljanje in boljša vključitev psihiatrične vsebine v študijske programe.
Keywords: psihiatrična nujna stanja, psihiatrija in duševno zdravje, medicinska sestra v psihiatriji, medicinska sestra, študenti
Published in DKUM: 25.03.2025; Views: 0; Downloads: 63
Full text (2,13 MB)

Abstract: Uvod: Depresija predstavlja pomemben izziv za javno zdravje. Ta zmanjša kakovost življenja, povzroča invalidnost, sočasne bolezni in umrljivost. V nekaterih primerih ta kljub vsemu ostaja težko obvladljiva, zato so se razvile dodatne možnosti zdravljenja, kot so metode stimulacije možganov. Ti inovativni pristopi imajo sposobnost ciljnega vpliva na nevrotransmiterske poti in nevronsko aktivnost ter privedejo do izboljšanja njenih simptomov. Metode: V okviru zaključnega dela smo izvedli sistematičen pregled, analizo in sintezo literature s področja zdravljenja depresije z metodami stimulacije možganov. Uporabljena je bila opisna deskriptivna metoda znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, Science Direct in Google Učenjak. Rezultati: Analizirali smo deset člankov, ki so ustrezali izbranim merilom, ki so se nanašali na raziskovalno vprašanje, tip raziskave in omejitve raziskave. Ugotovili smo, da so v vseh raziskavah potrdili pozitivne učinke različnih metod stimulacije možganov na izboljšanje simptomov depresije pri bolnikih. Na osnovi virov smo ugotovili, da se njena učinkovitost razlikuje glede na stopnjo razvitosti depresije in glede njene kombinacije zdravljenja. Razprava in zaključek: Analiza člankov je pokazala poudarek na duševnem zdravju v družbi, saj ta povzroča številne nevšečnosti. Ker je ta lahko težko obvladljiva, se razvijajo nove metode zdravljenja. Številne raziskave so pokazale pozitivne učinke metod stimulacije možganov.
Keywords: duševno zdravje, neinvazivna terapija, kakovost življenja in možganska stimulacija.
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 80; Downloads: 72
Full text (967,50 KB)

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena raziskava o osredotočenosti učiteljev dodatne strokovne pomoči nasploh kakor tudi na duševno zdravje učencev, učiteljevo sodelovanje in vrsta predanih informacij pri delu z drugimi učitelji in s starši, usposobljenost učiteljev dodatne strokovne pomoči za prepoznavanje duševnih težav ter zaznavanje vpliva ur dodatne strokovne pomoči nasploh kot z vidika duševnega zdravja učencev. V teoretičnem delu so opisani duševno zdravje in njegovi dejavniki, učenčeva samopodoba, anksioznost in depresija. Opisane so tudi skupine posebnih potreb, dodatna strokovna pomoč, učne težave ter pomen sodelovanja strokovnih delavcev šole in staršev. Empirični del predstavlja odgovore, ki smo jih s kvalitativnim raziskovanjem pridobili od učiteljic dodatne strokovne pomoči s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Učiteljice so odgovarjale na vprašanja, povezana z njihovim delom ter sodelovanjem z drugimi učitelji in starši. Pozornost je bila usmerjena predvsem na informacije, povezane z duševnim zdravjem učencev s posebnimi potrebami. Izkazalo se je, da intervjuvanke pozornost namenjajo učenčevim primanjkljajem, učni snovi, funkcioniranju učenca ter večinoma tudi njegovemu počutju in doživljanju. Predaja informacij s strani učiteljev in staršev se večinoma navezuje predvsem na šolske ocene in učno snov. Intervjuvanke so večinoma ocenile, da znajo prepoznati duševne težave učencev ter da ure dodatne strokovne pomoči pozitivno vplivajo na učenčevo duševno zdravje, a je v nekaterih primerih hkrati mogoče opaziti tudi negativen vpliv.
Keywords: dodatna strokovna pomoč, učenci s posebnimi potrebami, sodelovanje, duševno zdravje
Published in DKUM: 02.08.2024; Views: 66; Downloads: 50
Full text (1,70 MB)

Abstract: Številne raziskave kažejo, da imajo posamezniki, ki so bili izpostavljeni vsaj eni travmi v otroštvu, večjo verjetnost za razvoj različnih težav v odrasli dobi, vključno s težavami v duševnem zdravju, zlorabo substanc, težavami v medosebnih odnosih in kriminalnim vedenjem. Namen diplomskega dela je bil predstaviti povezave med doživetimi travmami v otroštvu in kasnejšo deviantnostjo posameznikov, hkrati pa preučiti, ali značilnosti travme vplivajo na obliko kaznivih dejanj pri obsojencih, pri čemer smo si postavili dve raziskovalni vprašanji, in sicer »Ali travme v otroštvu vplivajo na kasnejše prestopništvo posameznikov?« ter »Ali značilnosti travme vplivajo na specifičnost kaznivih dejanj pri obsojencih?« Zaključno delo je temeljilo na analizi sekundarnih virov, ki so obsegali tujo in domačo znanstveno literaturo, s pomočjo katere smo naredili celovit prikaz rezultatov ugotovitev. Po pregledu literature smo to razdelili na tri področja, in sicer travme v povezavi s kriminalnim vedenjem in aretacijami, travme v povezavi z antisocialnimi značilnostmi ter travme v povezavi z duševnim zdravjem obsojencev. Ugotovili smo, da so posamezniki, ki so doživeli travmo v otroštvu, bolj nagnjeni k vključevanju v delinkventno vedenje v odrasli dobi kot tisti, ki niso bili izpostavljeni takšnim izkušnjam. To vključuje različne oblike kriminalnega vedenja, to vedenje pa je velikokrat povezano z istovrstno izkušnjo travme, ki jo je posameznik doživel v otroštvu. Poleg tega izpostavljenost travmatičnim izkušnjam v otroštvu pogosto vodi v razvoj antisocialnih vedenj, kot sta agresivnost in impulzivnost ter razvoj psiholoških motenj, kot sta posttravmatska stresna motnja ali motnje razpoloženja, kar lahko dodatno poveča tveganje za kriminalno vedenje. Obsojenci tako velikokrat zapadejo v krog ponavljajočih se dejanj, ki so jih bili sami deležni v otroštvu.
Keywords: obsojenci, travme v otroštvu, odklonskost, duševno zdravje, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.06.2024; Views: 169; Downloads: 49
Full text (1,46 MB)

Abstract: Naraščanje povpraševanja po izboljšanju duševnega zdravja je povzročilo velik narast digitalnih vsebin za pomoč pri teh težavah. V diplomski nalogi smo si ogledali kakšno je stanje digitalne vključenosti oseb z motnjami v duševnem zdravju in ali se lahko sploh poslužujejo digitalnih rešitev za izboljšanje duševnega zdravja. Analiza literatura je pokazala, da motnje v duševnem zdravju niso razlog za digitalno izključenost. Aplikacij namenjenih izboljšanju duševnega zdravja je veliko, a pogosto nimajo znanstvenih dokazil za delovanje. Opazili smo tudi, da spletne strani ne uporabljajo dostopnostnih standardov, namenjenih osebam z motnjami v duševnem zdravju.
Keywords: digitalna vključenost, digitalna izključenost, duševno zdravje, digitalne intervencije za duševno zdravje
Published in DKUM: 24.11.2023; Views: 580; Downloads: 46
Full text (780,53 KB)