Search the digital library catalog

Abstract: Žalovanje po smrti bližnjega je odziv na pomembno izgubo, s katero se sčasoma srečamo vsi. Kljub temu da večina posameznikov skozenj zmore brez dodatne strokovne opore, jo pomemben odstotek posameznikov potrebuje, saj zaznajo poslabšanje svojega duševnega zdravja. Pomen dostopnosti opore za žalujoče je bil v času Covida-19 dodatno izpostavljen, zato smo na podlagi pregleda psihološke literature o učinkovitih metodah za delo z žalujočimi razvili, implementirali in evalvirali preventivno skupinsko spletno intervencijo, sestavljeno iz treh 1,5-2 urnih delavnic z imenom Skupaj skozi žalovanje. Intervencija temelji na pregledu psihološke literature o učinkovitosti psiholoških metod in intervencij za krepitev duševnega zdravja žalujočih. Prva delavnica se je osredotočala na soočanje z izgubo in čustva, ki jih žalujoči pogosto doživljajo. Pozornost smo namenili tudi opuščanju omejujočih predvidevanj o čustvih, da bi spodbudili boljše razumevanje procesa žalovanja. Druga delavnica se je osredotočala na izzive, ki se pojavljajo tekom iskanja in nudenja opore, vključujoč izziv komuniciranja svojih potreb bližnjim. Tekom zadnje delavnice smo poudarili pomen nadaljevanja odnosa s pokojno osebo in nadaljevanja z življenjem žalujočega posameznika. Vsaka od delavnic je temeljila na diskusiji s skupino, psihoedukaciji in vajah izraznega pisanja. Kontrolna skupina je lahko sodelovala v krajši intervenciji po tem, ko so bili udeleženci v tej skupini razvrščeni na čakalno listo za dva tedna. V raziskavo je bilo nazadnje vključenih 17 posameznikov v eksperimentalni in 15 v kontrolni skupini. Kvantitativno smo preverjali učinke intervencije na depresivno simptomatiko, simptome posttravmatske stresne motnje, eksternaliziran in internaliziran nadaljujoč odnos s pokojnikom ter zaznano socialno oporo. Za tem smo preko kvalitativne vsebinske in tematske analize naslavljali raziskovalna vprašanja o učinkih intervencije na proces in dojemanje žalovanja pri žalujočih, o učinkih na njihove odnose z bližnjimi ter kako je zaznane učinke spremenilo izrazno pisanje. Kljub temu da razvita intervencija v splošnem ni pokazala statistično pomembnih učinkov na duševno zdravje žalujočih, trendi in kvalitativne analize nakazujejo, da učinkovito krepi njihovo pozitivno duševno zdravje. Podrobneje so kvalitativne analize pokazale, da intervencija spodbuja prepoznavanje notranjih moči žalujočih, saj jim pomaga pri soočanju z bolečino izgube v podpirajočem okolju skozi aktivnosti, ki lajšajo refleksijo in izražanje čustev ter nadaljevanje odnosa s pokojno osebo, kar nadaljnje vodi do prepoznavanja izzivov in kakovosti trenutnega podpornega sistema žalujočega. Izrazno pisanje se je na tem področju pokazalo kot ključna aktivnost. Hkrati soočanje tekom intervencije omogoča spreminjanje kognitivnih shem osebe, ki kljub naporni izkušnji vodi do izboljšanja razumevanja procesa žalovanja ter v njegovo normalizacijo. Tem spremembam sledi še več prepoznavanja lastnih moči, izboljšanje počutja ter upanje na svetlo prihodnost, v katero posameznik lahko uspešno integrira svojo izgubo. Nazadnje smo prepoznali še pozitivne učinke intervencije na odnose žalujočih s svojimi bližnjimi v obliki spodbujanja konstruktivnih pogovorov. Na podlagi vsebinske in tematske analize zbranih podatkov predstavljamo tudi procesni model skupinskih spletnih intervencij kot vlak do prepoznavanja lastnih moči.
Keywords: žalovanje, duševno zdravje, spletna skupinska intervencija
Published in DKUM: 18.01.2023; Views: 83; Downloads: 35
Full text (3,30 MB)

Abstract: Uvod: Populacija se iz leta v leto stara in se spopada z raznimi starostnimi spremembami. Mnogi starejši svoja verska prepričanja uporabljajo za spopadanje s stresnimi dogodki, dajejo jim celo smisel v življenju. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kakšen vpliv ima vera na duševno zdravje starejših. Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura mednarodnih podatkovnih baz: MEDLINE, PubMed, Wiley Online Library, Web of Science, ScienceDirect in SAGE. Izvedena sta bili sinteza in analiza podatkov. Upoštevane so bile smernice PRISMA. Kritična ocena člankov je bila narejena z orodjem Joanna Briggs Institute. Rezultati: V končni pregled je bilo vključenih sedem raziskav. Oblikovani sta bili dve glavni temi (vpliv vere na duševno zdravje in verske aktivnosti, ki vplivajo na duševno zdravje) in pet podtem (pozitivni vplivi vere na duševno zdravje, negativni vplivi vere na duševno zdravje, izvajanje verskih intervencij, molitev in odpuščanje). Razprava in sklep: Ugotovljeno je bilo, da vera in verovanje na duševno zdravje vplivata tako pozitivno kot negativno. Posameznik je lahko razbremenjen, ima občutek miru, izboljša se mu socialna funkcija. Lahko pa se zgodi, da se duševno zdravje poslabša ter posamezniki ne želijo poiskati strokovne pomoči.
Keywords: starejši, verovanje, versko prepričanje, duševno zdravje
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 106; Downloads: 17
Full text (907,01 KB)

Abstract: Družbena omrežja so imela pomembno vlogo v času pandemije covida-19, zato smo raziskali njihovo rabo in vpliv na mlade. Podrobneje smo raziskali, kako je raba družbenih omrežij vplivala na počutje mladih med pandemijo. S pomočjo dosedanjih raziskav s tega področja smo izoblikovali anketni vprašalnik in vprašanja za intervju s psihologom dr. Maticem Muncem. Na podlagi odgovorov smo pridobili znanje o počutju, navadah in nasvetih za mlade ter kako se spopadajo s posledicami, ki jih je covid-19 pustil na družbenih aktivnostih mladih. Ugotovili smo, da je raba družbenih omrežij pozitivno vplivala na počutje mladih.
Keywords: Družbena omrežja, vpliv, covid-19, duševno zdravje
Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 119; Downloads: 17
Full text (1,30 MB)

Abstract: Blagodejni učinki izpostavljenosti naravi na duševno zdravje v zadnjih letih pridobivajo vedno več raziskovalnega interesa. K temu prispeva tako globalno rastoča stopnja urbanizacije kot rast težav v duševnem zdravju. Ob mnogih dokazih o pozitivni povezanosti narave in duševnega zdravja prihaja v ospredje tudi raziskovanje mehanizmov, preko katerih se vzpostavlja ta odnos. Namen raziskave je bil preučiti odnos med stikom z naravo in duševnim zdravjem ter preveriti določene mehanizme, preko katerih se ta odnos vzpostavlja. Želeli smo tudi preveriti, ali lahko stik z naravo deluje kot varovalni dejavnik v težavah z duševnim zdravjem. Na vzorcu 436 posameznikov smo preverili stik z naravo s pomočjo treh lestvic, in sicer z Lestvico izpostavljenosti naravi (NES), Lestvico psihološkega obnavljanja po stiku z naravo (ROS) in Lestvico povezanosti z naravo (CNS). Vidike duševnega zdravja smo preverjali z WHO-5 kazalcem blaginje, 6-stopenjsko De Jong Gierveld lestvico za emocionalno in socialno osamljenost, Vprašalnikom depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21) ter Lestvico samomorilne ideacije (PSS). Rezultati so pokazali, da izpostavljenost naravi pomembno pozitivno napoveduje psihološko blagostanje ter negativno indikatorje slabega duševnega zdravja in samomorilno ideacijo. Kot pomemben mehanizem tega odnosa se je izkazalo psihološko obnavljanje po stiku z naravo, ne pa povezanost z naravo. Prav tako odnos med izpostavljenostjo naravi in duševnim zdravjem pomembno pojasnjuje nižanje osamljenosti, ki jo spodbuja izpostavljenost naravi. Psihološko obnavljanje po stiku z naravo lahko deluje kot varovalni dejavnik v primeru povezanosti osamljenosti s samomorilno ideacijo, ne pa v primeru povezanosti z indikatorji slabega duševnega zdravja. Ugotovitve se lahko implicirajo na področje promocije duševnega zdravja, hkrati pa odpirajo možnosti za nadaljnje raziskovanje znotraj slovenskega prostora.
Keywords: izpostavljenost naravi, duševno zdravje, povezanost z naravo, psihološko obnavljanje po stiku z naravo, osamljenost
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 181; Downloads: 47
Full text (1,35 MB)

Abstract: Obstajajo številni dokazi, da moški niso pripravljeni poiskati strokovne pomoči ob doživljanju duševne stiske. Zgodovinsko gledano, duševno zdravje moških, dolgo ni bila tema akademskega raziskovanja in šele v šestdesetih in sedemdesetih letih so feministične raziskovalke začele kritizirati dejstvo, da so ženske pogosteje opredeljene kot duševno motene v primerjavi z moškimi. Kljub temu, da moški niso psihološko bolj zdravi v primerjavi z ženskami, se redkeje poslužujejo psihološke pomoči (Courtenay, 2000; Vessey in Howard, 1993). Veliko duševnih bolezni pri moških ostane neodkritih. So očitne, vendar nezdravljene. Raziskave opisujejo številne ovire, s katerimi se soočajo moški, ki doživljajo duševne stiske. Imajo namreč ponotranjeno moško ideologijo, ki pravi, da bi moški morali biti močni, žilavi, neodvisni, kar je vsekakor v nasprotju z iskanjem psihološke pomoči. Cilj magistrskega dela je izvesti sistematični pregled literature in pridobiti odgovor na vprašanje, kakšen je odnos moških do iskanja psihološke pomoči ob doživljanju duševne stiske. Katere so najpomembnejše ovire, ki vplivajo na negativen odnos moških do iskanja psihološke pomoči, in ali lahko s pomočjo teorije načrtovanega vedenja pojasnimo odnos moških do iskanja psihološke pomoči. Magistrska naloga temelji na pregledu obstoječe literature s področja pojasnjevanja iskanja psihološke pomoči pri moških, ki doživljajo duševno stisko. Kvalitativne in kvantitativne študije so bile identificirane v dveh elektronskih bazah, in sicer PsyceArticles in PubMed, ki smo jih iskali marca 2020. Po pregledu člankov in na podlagi izključitvenih kriterijev smo v končno analizo sistematičnega pregleda vključili 46 relevantnih člankov. Ugotovili smo, da je tradicionalna ideologija moškosti pomembna ovira, ki vpliva na odnos moških do iskanja psihološke pomoči pri doživljanju duševne stiske. Nadalje smo prepoznali številne spremenljivke, ki posredno vplivajo na negativen odnos. Poleg teorije načrtovanega vedenja smo prepoznali številne teorije, ki nam poskušajo osvetliti in razložiti negativen odnos moških do iskanja psihološke pomoči. Tradicionalna ideologija moškosti pomembno ovira moške pri iskanju psihološke pomoči, kadar se ti soočajo z duševno stisko. Pomembno je bolje spoznati odnos moških do iskanja psihološke pomoči in prepoznati negativne dejavnike, ki dodatno prispevajo k negativnemu odnosu do iskanja pomoči ter na podlagi poznanih dejstev oblikovati intervencije, ki bodo prispevale k bolj pozitivnemu odnosu moških do iskanja psihološke pomoči.
Keywords: moški, duševno zdravje, odnos do iskanja psihološke pomoči, psihološka pomoč, teorija načrtovanega vedenja.
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 196; Downloads: 50
Full text (1,12 MB)