| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Občutek osamljenosti pri starejših odraslih v času pandemije covid -19
Dominika Potočnik, 2023, master's thesis

Abstract: Uvod: Osamljenost ni povezana le s čustveno nestabilnostjo, ampak tudi z zmanjšano kakovostjo življenja in povečanim tveganjem za prezgodnjo smrt. Namen raziskave je bil ugotoviti pojavnost osamljenosti pri starejših v času pandemije covida-19. Metode: Kvantitativna raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval demografske značilnosti anketirancev, trditve o osamljenosti, oceno zadovoljstva z življenjem, oceno duševnega počutja, pogostost stikov in uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. Sodelovalo je 200 anketirancev, starejših od 65 let. Analiza podatkov je potekala v programu IBM SPSS 22. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da obstajajo statistično pomembne razlike pri starejših pred in med epidemijo pri pogostosti stikov (Z = –4,826, p < 0,001), občutku osamljenosti (Z = –4,761, p < 0,001), zadovoljstvu z življenjem (Z = –7,477, p < 0,001) in duševnim počutjem (Z = –7,494, p < 0,001). Razprava in zaključek: Glede na ugotovljeno stopnjo osamljenosti in duševno počutje bi bilo treba izdelati strokovne smernice, ki bodo usmerjene k posamezniku in s tem omejiti pojavnost osamljenosti in duševnih stisk pri starejših odraslih.
Keywords: patronažno varstvo, pacient, medicinska sestra, kvantitativna študija, duševno počutje
Published in DKUM: 01.12.2023; Views: 287; Downloads: 29
.pdf Full text (1,18 MB)

2.
Vpliv športa na duševno pučutje in rehabilitacijo zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Maša Rački, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V tem diplomskem delu je predstavljen šport kot pomemben dejavnik pri rehabilitaciji zapornikov in njihovem duševnem počutju. Športne intervencije so v zaporu že kar precej uveljavljene, zahvaljujoč njihovem pozitivnemu vplivu na duševno in fizično počutje zapornikov. Obsojencem z različnimi športnimi aktivnostmi omogočajo sodelovanje s pravosodnimi policisti in ostalim delovnim osebjem pri organizaciji športnih dogodkov in nasploh nudijo boljšo komunikacijo in vzdušje med njimi vsemi. To je ključnega pomena, saj je bilo ugotovljeno, da so odnosi med zaporniki in pravosodnimi policisti ter zaporniki samimi v veliko primerih slabi zaradi neuspešnega komuniciranja, nezaupanja in nesprejemanja drug drugega. Tekom udeleževanja športnih programov postanejo zaporniki bolj samozavestni, pogumni in empatični. Pridobijo tudi veliko novega znanja in veščin, kar jim koristi po prestani zaporni kazni, na svobodi. Tam so prepuščeni kritičnim pogledom družinskih članov, bivših prijateljev in znancev, kateri jih stalno odvračajo in diskriminirajo. Šport ima zatorej pomembno vlogo pri rehabilitaciji in resocializaciji obsojencev. Zaporniki se morajo v zaporu prilagajati pravilom nadzorne institucije, zunaj pa okolju, v katerem niso bili že kar nekaj časa. Pri temu pomagajo tudi ostali terapevtski programi, brez katerih bi bilo obsojencem v zaporu precej bolj dolgočasno in nevzdržno. V raziskavah glede programov v zaporih je bilo za pridobitev mnenja in občutke zapornikov narejenih veliko intervjujev. Negativne značilnosti teh programov so bile po mnenju zapornikov le prekratek čas njihovega izvajanja, prepovedana udeležba s strani osebja in pa odpust iz zapora, zaradi katerega je moral predčasno končati program.
Keywords: diplomske naloge, duševno počutje, rehabilitacija, športne aktivnosti, resocializacija, zapor
Published in DKUM: 18.09.2019; Views: 1036; Downloads: 140
.pdf Full text (1,22 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica