| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 43 / 43
First pagePrevious page12345Next pageLast page
41.
Povezava med stresom in nasiljem
Elena Kobal, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V uvodu skušam pokazati, kakšno je trenutno moje mnenje o tej temi in predstavim tri hipoteze, ki sem si jih zadala. V diplomski nalogi smo se najprej posvetili stresu in nasilju kot glavnima sestavinama te povezave. O vsakem smo zapisali osnovne informacije, ki bi nam pomagale pri razumevanju nadaljnjega besedila. Glavna snov za diplomsko nalogo je povezava med stresom in nasiljem v družini, šoli in službi. V nadaljevanju smo nato raziskovali vsako okolje posebej. Najprej opišemo šolo in kaj doživljajo otroci v ustanovah, ki jih obiskujejo vsak dan. Postavimo si vprašanje, kakšen stres doživljajo otroci v šoli, sploh tistega, ki je posledica medvrstniškega nasilja. Služba je ravno tako kot šola velik del naših življenj. Če se v šoli pojavlja medvrstniško nasilje, pride v službi do trpinčenja med sodelavci, ki ga imenujemo mobing. Ker je mobing že sam po sebi nasilje, se tu sprašujemo, kakšen stres nam povzroča. Težava nastane, ko osebe, ki so žrtve, krivijo sebe za dogajanje. Naslednje okolje je družina, tu se združijo otroci in odrasli. Družina naj bi bila zavetje, vendar v veliko primerih ni tako. Sploh kadar pride do izrabljanja substanc, raznih zasvojenosti, izgube službe ali napetosti, od katere se morajo sprostiti. Vse frustracije nato rešujejo z nasiljem nad otroki in partnerjem, oni pa občutijo stres. Travme znajo biti tako močne, da se pojavi posttravmatska stresna motnja (v nadaljevanju PTSM). Vemo, da zaradi nasilja oseba razvije PTSM, vendar ali je enako tudi v nasprotnem primeru. Raziskali smo vprašanje, ali lahko oseba, ki zboli za PTSM, postane agresivna. Na koncu smo vse raziskano združili v to, po čemer se sprašujemo v naslovu, ali sta torej stres in nasilje povezana. Ugotovili smo, da sta nedvomno prepletena prek vsakdanjih travm, življenja, nasilja in stresnih dogodkov. V zaključku pa se posvetimo še temu, kaj lahko naredimo v nastalih primerih, ki nam jih stres in nasilje prinašata.
Keywords: diplomske naloge, stres, nasilje, duševne motnje, socialna okolja
Published: 19.09.2019; Views: 73; Downloads: 22
.pdf Full text (1,15 MB)

42.
Kakovost življenja pacienta s shizoafektivno motnjo
Ana Sajovic, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Za shizoafektivno motnjo so značilne epizodične motnje, pri katerih so vidni tako afektivni kot shizofreni simptomi, ki pa ne upravičujejo diagnoze bodisi shizofrenije ali depresivne ali manične epizode. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv shizoafektivne motnje na kakovost življenja. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno (opisno) metodo dela, v empiričnem delu pa kvalitativno metodologijo raziskovanja. Opravili smo intervju s pacientko, ki ima diagnosticirano shizoafektivno motnjo. Rezultati: Ugotovili smo, da ima pacientka težave s prekomerno telesno težo, z motenim vzorcem spanja in s tesnobo, kar lahko vpliva na kakovost življenja. Pacientka dobro pozna sebe, se posluša, se zna soočiti s stresnimi situacijami, ki bi lahko vplivale na kakovost življenja. Diskusija in zaključek: Kakovost življenja niso le posameznikove finančne zmožnosti, ampak je povezana tudi z občutkom zadovoljstva z lastnim življenjem. Pomembno je, da zna posameznik obvladovati stres, poslušati svoje telo, sebe. Prav tako je zelo pomembna vloga in podpora družine, skupnosti, ki v veliki meri pripomore k boljši kakovosti življenja pacienta.
Keywords: Duševne motnje, kvaliteta življenja, psihiatrična zdravstvena nega, negovalne diagnoze, NANDA
Published: 01.10.2019; Views: 104; Downloads: 44
.pdf Full text (574,74 KB)

43.
Odnos študentov zdravstvene nege do oseb s posebnimi potrebami
Marijana Bendra, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Pozitivni odnosi študentov zdravstvene nege so pomembni, saj so študenti tisti, ki se oziroma se bodo z osebami s posebnimi potrebami in njihovimi družinami srečevali vsakodnevno ter vplivali na njihovo celostno oskrbo in na številne druge dejavnike. Raziskovalne metode: Raziskovalno delo je temeljilo na kvantitativni metodologiji raziskovanja, z lestvico ATDP. Raziskava je potekala od aprila do junija 2019. Sodelovalo je 280 anketirancev. Podatke smo z IBM SPSS obdelali in analizirali. Za potrditev hipotez smo uporabili opisno statistiko in t-test. Rezultati: Ugotovili smo, da so anketiranci z lestvico ATDP več kot v 60 % dosegli pozitiven odnos do oseb s posebnimi potrebami. Ugotavljamo, da ni povezave med lestvico ATDP in prisotnostjo fizične/duševne motnje pri družinskih članih ali prijateljih, osebami, ki so imele/niso imele stika z bolniki s fizičnimi/duševnimi motnjami, različnimi letniki dodiplomskega in podiplomskega študija ter starostjo. Ugotovili smo, da spol vpliva na odnos do oseb s posebnimi potrebami (U = 4515,50, p = 0,039). Diskusija in zaključek: Čeprav je rezultat pokazal, da imajo anketiranci pozitiven odnos, ga je treba krepiti, oblikovati in nadgraditi z novimi znanji in izkušnjami. Pri tem imata veliko vlogo izobraževalna institucija in učni načrt, ki bi moral vključevati več tematik o posebnih potrebah. Na področju posebnih potreb v Sloveniji je treba še marsikaj spremeniti, saj se o tem področju malo govori in raziskuje. Pomembno je, da se v prihodnje izvajajo raziskave, ki bi ugotavljale odnose med študenti zdravstvene nege po Sloveniji ter ugotovili, kateri dejavniki vplivajo na odnos.
Keywords: duševne motnje, fizične motnje, sprejemanje, ozaveščanje, vprašalnik ATDP
Published: 25.10.2019; Views: 66; Downloads: 29
.pdf Full text (2,37 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica