| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 43
First pagePrevious page12345Next pageLast page
31.
VEDENJSKE MOTNJE PRI OTROCIH
Špela Jaušovec, 2015, master's thesis

Abstract: Osnovni namen magistrskega dela je prispevati k boljšemu razumevanju motenj vedenja pri otrocih in mladostnikih ter obravnavati vpliv motenj vedenja na otrokovo funkcioniranje in vedenje. O motnjah vedenja je napisanega že veliko, še več pa ostaja neraziskanega in nerazumljenega. Magistrsko delo je zasnovano teoretično. S pomočjo strokovne literature in virov tako poskuša podrobno opredeliti motnje vedenja, njihove varovalne dejavnike in dejavnike tveganja, definirati družinsko in šolsko okolje ter opredeliti možne posledice, ki ga ima neustrezno življenjsko okolje za življenje otroka z motnjo vedenja. Pozornost posveča tudi zgodnji obravnavi motenj vedenja, saj raziskave kažejo, da predstavljajo enega najpogostejših razlogov psihiatrične obravnave v otroštvu in adolescenci ter veliko tveganje za duševno in telesno zdravje otrok in mladostnikov v kasnejšem življenju. Rezultati raziskav kažejo, da je motnja vedenja ena najbolj heterogenih duševnih motenj v otroštvu in mladostništvu, ki se lahko začne že v zgodnjem otroštvu. Raziskave potrjujejo, da je imelo vsaj 50 % odraslih z duševno motnjo v otroštvu diagnozo ene od motenj vedenja. Njihovo zgodnje prepoznavanje, obravnavanje in preprečevanje je zato izrednega pomena.
Keywords: motnje vedenja, duševne motnje, družina, vedenje, dejavniki tveganja.
Published: 10.06.2015; Views: 2391; Downloads: 507
.pdf Full text (947,83 KB)

32.
Mejna osebnostna motnja v povezavi s kriminalom
Špela Murgelj, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Motnje osebnosti so sklop patoloških osebnostnih potez takšne intenzivnosti, da privedejo do pomembnih motenj delovanja v psihi in v odnosih z drugimi. Zato se vzporedno pojavljajo motnje v čustvovanju, doživljanju, odzivanju, vedenju ter težave v medosebnih odnosih. Ne gre zanemariti ljudi, ki imajo kakršnokoli motnjo. Ne glede na to, za kakšno motnjo gre, bodisi osebnostno bodisi duševno, je to lahko zelo resen družben problem. Problem, ki se ne tiče samo posameznika, ki motnjo ima. To zajema tudi vse ljudi, ki osebo z motnjo obkrožajo. Borderline osebnostna motnja, ki jo bom predstavila v svojem diplomskem delu, je najpogostejša osebnostna motnja. Za bordeline osebnostno motnjo ali mejno osebnostno motnjo so značilni impulzivno vedenje, intenzivna čustva in strah pred samoto. Zaradi teh in še številnih drugih značilnosti je njena sestava zelo kompleksna, zato ljudje velikokrat zamenjajo s katero od drugih motenj, kot so depresija, bipolarna motnja, itd. Kot vse motnje, tudi mejna motnja vpliva na okolico. Za osebe s to motnjo so značilni ne obvladovani izbruhi jeze in nihanje razpoloženja iz ene skrajnosti v drugo, kar je lahko zelo naporno za njihove bližnje. Okolica največkrat ne ve, kako se odzivati ob takem stanju. Najhuje je, da njihovo obnašanje lahko privede do deviantnih dejanj, lahko celo do hujših dejanj, kot so kriminalna dejanja. Zaradi narave mejne osebnostne motnje imajo lahko dejanja takšnih oseb tudi hujše posledice. Da bi se izognili tem ravnanjem, je potrebno, da bližnji ali okolica prepoznajo nenormalno vedenje in tudi primerno ukrepajo. Ukrepajo tako, da mu nudijo strokovno pomoč oziroma mu nudijo zdravljenje, ki je za tovrstno motnjo potrebno.
Keywords: osebnostne motnje, duševne motnje, mejna osebnostna motnja, deviantna ravnanja, kriminaliteta, diplomske naloge
Published: 17.08.2015; Views: 934; Downloads: 230
.pdf Full text (280,00 KB)

33.
Mnenje splošne javnosti o duševno motenih storilcih kaznivih dejanj
Tijana Štumpfl, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Duševna motnja lahko prizadene vsakega posameznika, vzroki za nastanek pa so lahko povezani z dednostjo, družinskimi težavami, stresnimi življenjskimi situacijami, stresom v službi itn. Mediji veliko pišejo o duševno motenih storilcih kaznivih dejanj, pogosto duševno motene posameznike opisujejo zelo negativno in nanje gledajo kot na čudaške, nevarne posameznike z motečim vedenjem. Medijske novice pogosto povzročijo, da si ljudje ustvarijo svoje mnenje o duševno motenih in nemalokrat je njihovo mnenje zgrešeno. Čeprav ustava zagotavlja enakost pred zakonom, pa se v praksi ̶ kot dokazujejo raziskave ̶ duševno motene ljudi načeloma zaposluje na slabša delovna mesta, za katera dobivajo tudi slabše plačilo. Duševno moteni storilci kaznivih dejanj se lahko zdravijo v psihiatrični bolnišnicah, kamor jih napoti sodišče, ki oceni prištevnost storilcev, veliko vlogo pa ima pri tem psihiatrični izvedenec. V primeru, da storilec stori kaznivo dejanje v času neprištevnosti, mu izrečejo oprostilno sodbo, vendar se mora nujno zdraviti v psihiatrični bolnišnici, lahko se ga tudi neprostovoljno hospitalizira. Duševno motena oseba lahko stori kaznivo dejanje, ampak teh primerov je izjemno malo, velikokrat raje sodijo sebi kot drugim. Rezultati ankete kažejo, da je stigmatizacija duševno motenih oseb v slovenskem okolju še vedno prisotna, velika večina ljudi jih ima za drugačne, takšne, ki jih je potrebno (tudi proti njihovi volji) hospitalizirati. Še vedno pa je kar 78 % anketirancev pripravljenih osebam z duševno motnjo pomagati.
Keywords: kazniva dejanja, storilci, duševne motnje, javnost, stališča, diplomske naloge
Published: 23.10.2015; Views: 738; Downloads: 128
.pdf Full text (664,20 KB)

34.
Požigalci in njihova osebnost
Jelka Rezar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Na začetku diplomske naloge bom opisala osnovne definicije v povezavi z naslovom diplomske naloge. V nadaljevanju se bom osredotočila na psihološki vidik, v katerem so zajeti profili požigalca ter motivi (dejanski razlog), zaradi katerih požigalec podtakne ogenj. Opisala bom tudi epidemiologijo in etiologijo podtikanja, klinično sliko ter inteligenco oz potencialno inteligenco požigalcev. V nadaljevanju je zajet tudi čustveni in osebnostni razvoj, ki je pomemben predvsem z vidika otroštva, saj tam vsak posameznik gradi psihični aparat v odnosu z okoljem, na podlagi katerega se izoblikuje posameznikova osebnost. Za požigalce naj bi bile značilne dve osebnostne motnje, to sta mejna osebnostna motnja in shizoidna osebnostna motnja. V tem poglavju je opisano tudi kako naj bi potekala terapija v povezavi s temi motnjami, kakšna je povezanost požiga in duševne bolezni, kakšen pomen ima na požigalca vpliv dednosti ter kako vplivajo na odločitve travme, večinoma iz otroštva. Zajela sem tudi programe za preprečevanje požigov, možnosti preprečitev ter kako poteka zdravljenje požigalcev/piromanov. Za pridobitev čim več podatkov sem opravila tudi osebni intervju z višjim kriminalističnim inšpektorjem Benjaminom Franco, ki mi je predstavil potek preiskave kaznivega dejanja požiga, s kakšnimi požigalci se največ srečujejo in kako je s statistiko v Sloveniji. Za konec sem navedla še zakonsko ureditev, saj je prav, da se za vsako kaznivo dejanje izreče ustrezna kazen.
Keywords: požigi, požigalci, piromanija, piromani, osebnostne motnje, duševne motnje, diplomske naloge
Published: 30.10.2015; Views: 1229; Downloads: 112
.pdf Full text (430,14 KB)

35.
Multipla osebnostna motnja v povezavi s kriminalom
Zvezdana Garić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana multipla osebnostna motnja v povezavi s kriminalom. Za multiplo osebnost je značilna prisotnost dveh ali več različnih identitet ali osebnostnih stanj, občasno pa prevzame kontrolo nad posameznikovim vedenjem. Značilna je tudi nezmožnost spominjanja določenih dogodkov iz preteklosti, kar se ne more razložiti z običajno pozabljivostjo. S preučevanjem različne literature smo skušali dokazati povezavo multiple osebnostne motnje s kriminalom in doživetimi travmami iz otroštva, kar so dokazale številne raziskave. Tema diplomskega dela je predstavljena tako, da v prvem poglavju predstavimo deviantno oz. odklonsko vedenje, kaj je sploh to, kako ga opredelimo in kdo so storilci teh dejanj. Večina ljudi z multiplo osebnostno motnjo se sooči z deviantnim vedenjem. Razumevanje tega pojma je zelo pomembno za nadaljnje diplomsko delo in lažje razumevanje povezave te motnje s kriminalnimi dejanji. V drugem poglavju smo predstavili pojem duševne motnje in nekatere izmed njih podrobneje opisali. To so depresija, shizofrenija in osebnostne motnje. Nato sledi poglavje namenjeno multipli osebnostni motnji, ki smo jo opredelili kot pojem, prikazali njeno epidemiologijo in etiologijo in tudi prikazali primer bolnice z multiplo osebnostjo ter način in cilj zdravljenja te motnje. Nalogo smo sklenili s predstavitvijo slovenske zakonodaje, kjer smo predstavili določene zakone in pravilnike. Na koncu smo ugotovili, da se v Sloveniji tej duševni osebnostni motnji namenja premalo pozornosti, saj bi na tem področju morali povečati število raziskav. Multipla osebnostna motnja je vedno bolj pogost pojav, posledica tega pa je povečana rast kriminalnih dejanj.
Keywords: osebnostne motnje, duševne motnje, kriminaliteta, diplomske naloge
Published: 13.04.2016; Views: 1410; Downloads: 105
.pdf Full text (415,14 KB)

36.
Duševno dobro počutje med študenti zdravstvene nege v Sloveniji in Severni Irski
Leona Cilar, 2017, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Duševno dobro počutje je ključni vir za uspešno in produktivno delovanje posameznika, osebno zadovoljstvo in kakovostno življenje. Do neravnovesja lahko pride zaradi različnih stresorjev in okolijskih dejavnikov. Posebej ranljiva skupina so študenti. Zaradi preobremenjenosti s študijskimi obveznostmi, finančnimi stiskami in oddaljenosti od doma se študenti pogosto srečajo s težavami v duševnem zdravju. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev po domačih (COBISS, UM:NIK, Metaisklanik) in mednarodnih (PubMed, Science Direct, ProQuest) podatkovnih bazah. Izvedli smo kvantitativno raziskavo med študentih zdravstvene nege v Sloveniji in Severni Irski s pomočjo WEMWBS vprašalnika. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 199 študentov zdravstvene nege, od tega 90 študentov bilo iz Slovenije in 109 iz Severne Irske. Študenti zdravstvene nege so v povprečju občutili srednje dobro počutje v zadnjih dveh tednih v obeh državah. Srednja vrednost WEMWBS rezultatov v Sloveniji (M=53.07, 95% CI [51.24-54.89]) je višja, kot v Severni Irski (M=45.7890, 95% CI [44.32-47.26]). Obstaja statistično značilna razlika (p < 0.001) med rezultati WEMWBS med državama. Zaključek: Čeprav rezultati kažejo, da študenti zdravstvene nege imajo povprečno stopnjo duševnega dobrega počutja, vedno moramo težiti k boljšemu. Na podlagi pregledanih študij ugotavljamo, da obstajajo učinkovite preventivne aktivnosti, ki bi se lahko uporabile tudi v Sloveniji in izboljšale duševno dobro počutje študentov zdravstvene nege. Velik pomen ima izobraževalna inštitucija, ki lahko z učinkovitimi intervencijami zmanjša stigmo in ozavesti študente o pomenu duševnega dobrega počutja.
Keywords: duševno zdravje, duševne motnje, promocija duševnega zdravja, preventiva nastanka duševnih motenj, izobraževalna inštitucija
Published: 19.07.2017; Views: 743; Downloads: 247
.pdf Full text (1,55 MB)

37.
Psihopatologija storilcev nasilnih kaznivih dejanj v Sloveniji in Angliji
Nina Koren, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem hitrem tempu življenja ni več nenavadno, da se povečuje število ljudi, ki so pod vplivom stresa. Problem stresnega življenja je v tem, da se v primeru ignoriranja le-tega težava samo še povečuje. Iz stresa se lahko razvije marsikatera bolezen, ne le duševna. Človek pod hudim stresom ne razmišlja več racionalno in dela več napak kot ponavadi. Zato ni nič nenavadno, da včasih slišimo o nesrečah na delovnem mestu, avtomobilskih nesrečah ter nesrečah doma. Stres je samo en dejavnik duševne bolezni. Velikokrat spregledana bolezen današnjega časa je tudi anksioznost. Kasneje bom tudi opisala in razložila simptome te pogoste duševne bolezni. Anksioznost lahko privede do hujših duševnih bolezni, včasih celo do kriminalnih dejanj. V diplomski nalogi ugotavljam tudi, da je v današnjem času tudi zelo pogosta stigmatizacija duševnih bolezni. Človek z duševno boleznijo je zaradi tega ''ujet'' v oklep bolezni. Ne upa si poiskati pomoči ali obiskati terapevta, saj se boji, da bo zaradi tega stigmatiziran. Duševna bolezen je enaka kot vsaka druga telesna bolezen in če se je ne zdravi lahko prav tako pride do hudih bolezni, torej tudi do kaznivih dejanj. Osebe z duševnimi boleznimi je tako potrebno podpirati, da si najdejo pomoč, ter tako olajšati življenje njemu in ljudem, ki so mu blizu. V diplomskem delu sem ugotovila, kako so duševne bolezni povezane s kaznivimi dejanji in kako pogoste pravzaprav so v Sloveniji in tujini. Raziskovalci si niso prav enotni na tem področju. Povzela bom ugotovitve iz raziskave, ki je bila opravljena v zaporu Durham v Angliji. Kot je razvidno v nadaljevanju, so raziskovalci pri osebah odkrili več duševnih bolezni, največ je bilo osebnostne motnje, anksioznosti in shizofrenije. Kot bomo spoznali v nadaljevanju, poznamo tudi več tipov shizofrenije. Raziskala bom še vpletenost drog, jih opredelila, ter raziskala morebitno vlogo na poslabšanje duševnih bolezni.
Keywords: kazniva dejanja, storilci, duševne motnje, psihopatologija, diplomske naloge
Published: 11.10.2016; Views: 953; Downloads: 46
.pdf Full text (842,87 KB)

38.
Vzroki izginotja pogrešanih oseb v obdobju 2007-2013
Katja Grković, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji je na leto pogrešanih več sto ljudi, tako otrok kot tudi odraslih. Ko se ugotovi, da je oseba pogrešana, se izginotje prijavi policiji, ki po določenem času sproži postopek iskanja pogrešane osebe. Pri večini oseb gre za namerno izginotje, kar pomeni, da ljudje prostovoljno odidejo od doma ali storijo samomor. Statistični podatki kažejo na to, da se večina ljudi, ki pobegnejo, po nekaj dnevih sama vrne domov. Obstajajo pa tudi drugi naključni vzroki izginotja pogrešane osebe. To so lahko kaznivo dejanje, naravna nesreča in bolezen oziroma duševne motnje (katere posledica je lahko tudi izgubljenost). Prvoten namen diplomske naloge je, da na podlagi podatkov o izginotju oseb v obdobju 2007—2013 ugotovimo, kako se je število pogrešanih oseb spreminjalo in kateri so najpogostejši vzroki izginotja. Naš cilj je torej ugotoviti, ali vzroki in pravočasna ugotovitev vzroka izginotja vpliva na uspešnejše iskanje pogrešanih oseb.
Keywords: policija, preiskovanje, pogrešane osebe, izginotja, vzroki izginotja, pobegi, samomori, duševne motnje, kazniva dejanja, nesreče, statistični pregledi, diplomske naloge
Published: 20.10.2016; Views: 970; Downloads: 74
.pdf Full text (694,33 KB)

39.
TEŽAVE OSEB Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU V SOCIALNEM OKOLJU
Mercedes Marx, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja in opisuje težave, s katerimi se srečujejo osebe z motnjami v duševnem zdravju v socialnem okolju in s pomočjo raziskave ugotavlja prisotnost težav ter pomen in vpliv nevladnih organizacij na področju duševnega zdravja. V teoretičnem delu diplomskega dela je opisano duševno zdravje, duševne motnje in zakonodaja na tem področju. Predstavljeno je zdravljenje in rehabilitacija oseb z motnjo v duševnem zdravju in opisana vloga medicinske sestre pri zdravljenju in rehabilitaciji. Opisani so vzroki in posledice stigmatizacije pri osebah z motnjo v duševnem zdravju ter predstavljena vloga nevladnih organizacij na področju duševnega zdravja in oblika pomoči, ki jo nudijo za svoje člane. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave med uporabniki storitev nevladne organizacije ŠENT o najpogostejših težavah, s katerimi se srečujejo pri integraciji v socialno okolje ter o zadovoljstvu z izbrano nevladno organizacijo kot tudi storitvami, ki jih nudi uporabnikom. Rezultati raziskave so pokazali, da so težave pri vključevanju v socialno okolje še vedno v veliki meri prisotne in da so uporabniki s storitvami nevladne organizacije zadovoljni. Prav tako so rezultati pokazali, da se je članom po vključitvi v nevladno organizacijo življenje izboljšalo ter da lažje premagujejo vsakodnevne obremenitve
Keywords: Duševne motnje, rehabilitacija, socialno okolje, integracija, stigmatizacija.
Published: 12.10.2016; Views: 821; Downloads: 154
.pdf Full text (874,70 KB)

40.
Fobije otrok prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja
Tamara Frlež, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Za fobijami trpi približno 8 % populacije v enem letu. Fobije se začnejo zgodaj v otroštvu, ponovno pa se pojavijo v zgodnji odraslosti. Fobija je pretiran in neutemeljen strah pred nekim predmetom ali situacijo. Namen zaključnega dela je predstaviti fobije otrok prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja in z raziskavo ugotoviti, katere fobije so najpogostejše med otroki prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja v starosti od 6 do 9 let.
Keywords: anksioznost, anksiozne motnje, strahovi, duševne motnje, tesnoba
Published: 24.08.2018; Views: 263; Downloads: 87
.pdf Full text (1,58 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica