| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 43
First pagePrevious page12345Next pageLast page
21.
Ukrepi zoper neprištevne storilce kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Urša Zupanec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Neprištevnost je stanje, v katerem se človek ne zaveda svojega ravnanja ali pa ga nima oziroma ga ne more imeti v oblasti. Slovenski Kazenski zakonik-1 določa, da neprištevni storilci kaznivih dejanj niso kazensko odgovorni in da se jim namesto kazni izrekajo varnostni ukrepi, s čimer naj bi se dosegel namen sankcioniranja neprištevnih storilcev, to je odprava stanja, ki je privedlo do same izvršitve kaznivega dejanja, in preprečevanje ter odpravljanje nevarnosti, ki jo neprištevni storilci predstavljajo sebi in družbi. Slovenska kazenska zakonodaja pozna naslednje varnostne ukrepe: obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu, obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti, prepoved opravljanja poklica, odvzem vozniškega dovoljenja in odvzem predmetov, ki se neprištevnim in (bistveno) zmanjšano prištevnim storilcem kaznivih dejanj izrekajo v okviru kazenskega postopka. Ureditev na Hrvaškem je drugačna od slovenske ureditve. Kazenskopravni varnostni ukrepi se namreč izrekajo samo bistveno zmanjšano prištevnim storilcem, neprištevnim storilcem pa se izreče prisilna namestitev v okviru civilnega postopka po Zakonu o zaščiti oseb z duševnimi motnjami. Kanadsko kazensko pravo v primerjavi s slovenskim predvideva samo zavestno ali intelektualno sestavino psihološkega pogoja neprištevnosti, saj je kazenska odgovornost lahko izključena le na podlagi nezmožnosti razsojanja, ne pa tudi na podlagi nezmožnosti upravljanja z lastnim ravnanjem. Neprištevni storilci kaznivih dejanj se, ko je ugotovljena njihova neprištevnost, obravnavajo v okviru zakonodaje s področja duševnega zdravja. Kazensko sodišče lahko neprištevnega storilca tudi samo nepogojno ali pogojno oprosti ali pa mu izreče ukrep prisilne namestitve v psihiatrično bolnišnico. Poleg kazenskega sodišča lahko omenjene ukrepe sprejme tudi t. i. nadzorni odbor v provinci, in sicer 45 dni po izreku sodbe sodišča.
Keywords: kazensko pravo, kazenski postopek, kazniva dejanja, storilci, neprištevnost, duševne motnje, varnostni ukrepi, forenzična psihiatrija, diplomske naloge
Published: 14.11.2013; Views: 2035; Downloads: 319
.pdf Full text (734,05 KB)

22.
Nasilje v družini nad otroki z duševno motnjo s kazenskopravnega vidika : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Natalija Erjavc, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Družino si predstavljamo kot prostor, kamor se lahko zatekamo pred neprijetnimi situacijami, kot prostor, kjer naj ne bi bilo konfliktov, kjer naj bi vsi živeli spokojno in v miru ter družinski ljubezni, vendar to že zdavnaj ne drži več. Vedno več je nasilja v družini, kjer so žrtve otroci, bodisi posredno ali neposredno. Nad njimi se izvajajo različne oblike nasilja, bodisi psihično, fizično, spolno, ekonomsko ali pa so zanemarjeni s strani staršev. V tem diplomskem delu je izpostavljeno nasilje v družini nad otroki, ki imajo duševno motnjo, hkrati pa tudi nasilje v družini nad otroki, ki so socialno normalno razviti, vendar so žrtve nasilja v družini. Seveda pa je največja težava nasilje nad otroki z duševno motnjo, kajti otroci, ki imajo težko in težjo duševno motnjo niso sposobni skrbeti sami zase in nasilje v družini težko prijavijo, kajti oni ne vedo da so žrtve. Zato je potrebno takim otrokom pomagati in jih zaščititi. Veliko nevladnih in vladnih organizacij se zavzema za to, ampak delo še zdaleč ni končano, so šele na začetku in na dobri poti do cilja. V veliko pomoč so jim Zakon o preprečevanju družinskega nasilja, Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in veliko drugih družinskih zakonov, ki opredeljujejo problem nasilja v družini. Nasilje v družini se obravnava tudi po različnih pravnih postopkih, najpomembnejši je kazenski postopek, sledita mu civilni in upravni postopek. V postopkih, kjer so žrtve nasilja v družini otroci, storilci nasilja v družini pa starši, se otroka obravnava kot privilegirano pričo, saj je v sorodstvenem razmerju s storilcem. Poleg tega so pravni postopki naklonjeni otrokom, saj jim skušajo povzročiti čim manjše travme. Tudi kazenski zakonik 1 opredeljuje zaporne kazni za kazniva dejanja nasilja v družini.
Keywords: nasilje, nasilje v družini, fizično nasilje, spolno nasilje, psihično nasilje, otroci, duševne motnje, kazensko pravo, kazenski postopek, kazenske sankcije, preprečevanje, pomoč žrtvam, nevladne organizacije, diplomske naloge
Published: 14.11.2013; Views: 987; Downloads: 232
.pdf Full text (632,64 KB)

23.
Sprejem agresivnega pacienta na oddelek za psihiatrijo
Andrej Horvat, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Agresija in nasilje predstavljata velik problem v družbi. Agresija se lahko izrazi v različnih oblikah, od blagih, kot je povzdignjen glas, pa vse do nenadnega fizičnega napada. Najpogosteje je prisotna verbalna agresija, kot so grožnje, izzivanja. Agresivni izbruhi imajo neugoden vpliv na zdravje, varnost in dobro počutje ostalih pacientov in oddelčnega osebja. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki imajo visoko stopnjo tveganja, da so žrtve agresivnega vedenja s strani pacientov. V diplomskem delu smo opisali najpogostejše duševne motnje, ki so povezane z agresijo, ter vlogo medicinske sestre in ostalih članov zdravstvenega tima pri sprejemu agresivnega pacienta. Opisana je komunikacija z agresivnim pacientom in deeskalacijske tehnike, ki se uporabljajo v praksi. Diplomsko delo je teoretičnega značaja. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. S pomočjo sistematičnega iskanja literature po knjižnicah in bibliografskih bazah ter z iskanjem spletne literature, zloženk smo pregledali in kritično analizirali domačo in tujo strokovno literaturo ter vire, ki se navezujejo na našo temo. Podatke smo preučili, uredili, analizirali, sistematizirali in jih zapisali v računalniškem programu Microsoft Word. S prebiranjem domače in tuje literature smo ugotovili, katere motnje so najbolj povezane z agresijo. Ugotovili smo tudi, da z uporabo posebnih tehnik v praksi lahko zmanjšamo stopnjo agresivnosti. Agresija je pogost spremljevalec duševnih motenj. Ustrezen pristop k agresivnemu pacientu zmanjša stopnjo agresije in s tem tudi lajša nadaljnjo obravnavo na oddelku. Zelo pomembni so preventivni ukrepi. Ocena stopnje tveganja za agresivno vedenje je eden najpomembnejših dejavnikov v preprečevanju agresivnega vedenja. K pacientu usmerjena komunikacija omogoča razvoj dobrega terapevtskega odnosa. Uporaba deeskalacijskih tehnik lahko prepreči stopnjevanje in izbruh agresije in zmanjša potrebo po bolj restriktivnih ukrepih za obvladovanje agresije.
Keywords: agresija, duševne motnje, obravnava, komunikacija, deeskalacija.
Published: 08.07.2014; Views: 2693; Downloads: 610
.pdf Full text (514,42 KB)

24.
Profiliranje piromanov
Manuela Bradaševič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem obravnavala temo profiliranja piromanov. O piromaniji oziroma piromanih poročajo predvsem mediji, članki in strokovne publikacije, vendar pa je motnja znana le redkim. Piromanija oziroma patološko požiganje je relativno redka motnja z nizko pojavnostjo. Uvrščamo jo v posebno kategorijo, med motnje navad in nagibov. Je motnja, za katero so značilna številna dejanja ali poskusi požigov posestev ali drugih objektov, brez očitnega motiva. Vzrok piromanije ni znan, so pa nekateri strokovnjaki vzroke iskali v prisotnosti spolnih težav piromana. Piromani so moški, stari okoli 30 let, samotarji, manj inteligentni, živijo na podeželju in imajo pogoste težave pri navezovanju stikov z nasprotnim spolom. Profiliranje je lahko učinkovito orodje v preiskovanju kaznivih dejanj, kot so posilstva, ropi, umori in tudi požigi. Za izdelavo profila so potrebni zanesljivi podatki o storilcu, ki jih pridobimo na kraju zločina, z izjavami žrtev, če so preživele, in prič, če obstajajo. Tako lahko profilerji na osnovi pridobljenih podatkov naredijo psihološki portret neznanega storilca. V diplomskem delu sem se osredotočila tudi na podtikanje požarov gasilcev, ki ni prav pogosto. Raziskave so pokazale, da veliko prostovoljnih gasilcev, predvsem novi člani gasilskega društva, podtikajo požare zaradi vznemirjenja in želje, da pokažejo pridobljeno znanje in se dokažejo kot junaki.
Keywords: požigi, požigalci, piromanija, piromani, duševne motnje, profiliranje, diplomske naloge
Published: 19.01.2015; Views: 974; Downloads: 155
.pdf Full text (403,04 KB)

25.
OBRAVNAVA PACIENTA Z DVOJNO DIAGNOZO
Mitja Kumer, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Dvojna diagnoza se pojavi pri pacientih, ki so odvisni od psihoaktivnih snovi ali alkohola in imajo hkrati pridružene še druge duševne motnje ali bolezni. Pri opredeljevanju dvojne diagnoze se postavljajo vprašanja kaj je bilo prej, odvisnost od psihoaktivnih snovi ali duševna motnja. V diplomskem delu smo predstavili obravnavo pacienta z dvojno diagnozo in težave, ki se pojavljajo pri obravnavi. Predstavili smo zdravstveno nego pacienta z dvojno diagnozo ter opisali vlogo medicinske sestre pri obravnavi. Pri pisanju smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijem domače in tuje strokovne literature. Pacient, ki ima poleg odvisnosti od psihoaktivnih snovi tudi duševno motnjo, zahteva drugačen pristop zdravljenja in obravnave kot tisti, ki duševne motnje nima. Težave pri zdravljenju pacientov z dvojnimi diagnozami so predvsem v tem, da vsako od motenj zdravi druga institucija, te institucije pa se med seboj težje uskladijo glede načina obravnave pacientov. Pomembna vloga medicinske sestre je psihoedukacija. Ta je večinoma individualna in jo prilagodimo zmožnostim in potrebam pacientov. Z njo na poseben način poučimo pacienta na njemu razumljiv način o njegovem zdravljenju. Pacienta seznanimo z informacijami o škodljivih učinkih in možnih psihičnih, fizičnih, ekonomskih in socialnih posledicah uživanja psihoaktivnih snovi ter ga poučimo, kako na njegovo duševno motnjo vpliva zloraba psihoaktivnih snovi. Pomanjkljivo znanje na področju zdravstvene nege pacientov z dvojnimi diagnozami in nedorečenost ukrepov na samem oddelku vpliva na to, da je zdravstveno osebje v odnosu do pacienta večkrat v dilemi kako ravnati, zato bi bilo potrebno zdravstveno osebje bolje seznaniti in poučiti kako primerno ravnati s temi pacienti.
Keywords: dvojna diagnoza, komorbidnost, psihoaktivne snovi, duševne motnje, zdravstvena nega, zdravljenje odvisnosti
Published: 02.04.2014; Views: 1825; Downloads: 206
.pdf Full text (612,07 KB)

26.
Problem "norosti" in avtobiografskosti v izbranih delih Tennesseeja Williamsa
Sanja Selinšek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Tennessee Williams je eden bolj znanih svetovnih avtorjev, ki se je v zgodovino gledališča, filma in književnosti zapisal z monumentalnimi deli, kot so Steklena menagerija, Tramvaj poželenje in Mačka na vroči pločevinasti strehi. Njegova dela predstavljajo ženske junakinje, močne ženske ali ženske, ki propadejo pod težo družbe in pravil. Dela se odlikujejo predvsem po posebnem liričnem slogu in posebnem občutenju sveta, v katerem se vidi velik razkorak med stvarnostjo in iluzijo, posebej blizu pa so mu poetični junaki in junakinje, ki so krhki, nežni in se sprehajajo po robu razuma. V svoji diplomski nalogi sem analizirala tri drame Tennesseeja Williamsa, Stekleno menagerijo, Tramvaj poželenje in Igro za dve osebi. Vsa tri dela se osredotočajo na junakinje in junake, ki v realnem svetu ne morejo živeti in preživeti, zato se zatekajo v neko obliko norosti ali iluzije. Williamsovo delo je močno prežeto z avtobiografskimi motivi, zato sem temu v diplomskem delu tudi namenila obširno pozornost. S pomočjo teorije avtobiografije in psiholoških dognanj o duševnih motnjah sem podrobno raziskala življenje Tennesseeja Williamsa, obdobje, v katerem je ustvarjal, in dogodke, ki jih je kasneje prelil v svojo literaturo. Tako z gotovostjo lahko potrdim, da je bila večni navdih ženskih likov v Tennesseejevih dramah sestra Rose, delno pa tudi mati Edvina. Williamsa je zaznamoval tudi življenjski slog na ameriškem jugu Združenih držav Amerike, vse to pa najdemo tudi v njegovih delih. Avtobiografske elemente in elemente »norosti« tako predstavljam v pričujoči diplomski nalogi.
Keywords: Tennessee Williams, avtobiografija, norost, duševne motnje, drama, Steklena menagerija, Tramvaj poželenje, Igra za dve osebi
Published: 25.02.2014; Views: 1075; Downloads: 101
.pdf Full text (868,21 KB)

27.
Vloga družine pri pacientu s težavami v duševnem zdravju
Petra Mlakar, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Težave z duševnim zdravjem so zelo pogoste in vplivajo na posameznika v celoti zato je vloga družine zelo pomembna. V diplomskem delu smo predstavili vlogo in pomen družine pri pacientu, ki ima težave v duševnem zdravju. Osredotočili smo se predvsem na vlogo, ki jo ima družina pri ohranjanju duševnega zdravja, preprečevanju in zgodnjem odkrivanju duševnih motenj ter zdravljenju oziroma rehabilitaciji pacienta. Opisane so potrebe in težave s katerimi se srečujejo svojci obolelega člana ter oblike pomoči, ki so na voljo pacientu in njihovim svojcem. Predstavljena je tudi vloga zdravstvene nege pri ohranjanju duševnega zdravja ter vloga medicinske sestre pri delu s svojci oseb, ki imajo težave v duševnem zdravju.
Keywords: duševno zdravje, družina, podpora, pacient, duševne motnje, zdravstvena nega.
Published: 26.09.2014; Views: 1163; Downloads: 238
.pdf Full text (906,55 KB)

28.
Duševna motnja in duševna manjrazvitost ter njun vpliv na kazensko odgovornost
Polona Šest, 2017, master's thesis

Abstract: Duševna motnja in duševna manjrazvitost sta pojma, ki jima je skupen spremenjen način mišljenja, čustvovanja in zaznavanja. Za osebe z duševno motnjo ali drugo abnormalnostjo velja, da ne razumejo svojih dejanj in njihovih posledic. Sodišče s pomočjo psihiatričnega izvedenca pridobi oceno o duševnem stanju storilca, o njegovi sposobnosti za prestajanje sojenja in posledično tudi prištevnosti. V kazenskem pravu neprištevnost storilca v času izvršitve kaznivega dejanja pomeni, da ni kazensko odgovoren, saj se zaradi trajne hude duševne motenosti ne zaveda protipravnosti svojega ravnanja in ni sposoben samoobvladovanja. Sodišče se na podlagi ocene izvedenca odloči, če obstaja potreba za zdravljenje v psihiatrični ustanovi. Pregledna primerjava vrednostnih izhodišč pravne in medicinske stroke znotraj Slovenije pokaže na obstoj določenih pravnih praznin. V zakonskih določbah, ki so videti zadovoljivo urejene, se najde več kršitev človekovih pravic. Pogoste so etične dileme, kot je dvojni položaj psihiatra, prisilno pridržanje, varstvo podatkov... Pravni ureditvi kazenskega in zdravstvenega sistema se znotraj države pogosto razhajata, še bolj pa se sistemske ureditve razlikujejo med posameznimi državami. Za Veliko Britanijo, Združene države Amerike, Nemčijo in Slovenijo izvedena meddržavna primerjava zajema področja razvoja pravnega sistema, pomanjkljivosti zakonskih definicij, diagnostike duševnega zdravja oseb in dejanskega statusa duševnih bolnikov v zdravstvenem sistemu.
Keywords: duševne motnje, duševna manjrazvitost, neprištevnost, kazenska odgovornost, magistrska dela
Published: 08.11.2017; Views: 872; Downloads: 108
.pdf Full text (1,09 MB)

29.
SODELOVANJE STARŠEV PRI PEDOPSIHIATRIČNI OBRAVNAVI OTROKA IN MLADOSTNIKA
Lučka Regoršek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Duševne motnje v otroštvu in mladostništvu se pogosto pojavljajo, čeprav se o tem premalo govori, saj so duševni pacienti stigmatizirani in je to tabu tema. Z diplomskim delom smo želeli predvsem predstaviti vlogo staršev pri otroku in mladostniku, kjer poteka pedopsihiatrična obravnava. Opisali smo najpogostejše duševne motnje, ki se pojavijo v otroštvu in mladostništvu, opisali smo obravnavo pedopsihiatričnega pacienta in seveda kako lahko pri tem sodelujejo starši. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. S pregledom domače in tuje literature ter pregledom elektronskih virov smo odgovorili na raziskovalno vprašanje. Ugotovili smo, da so starši v veliko pomoč pri obravnavi otroka na pedopsihiatriji, vendar bi se jim v prihodnosti morali posvetiti še bolj ter jih poučiti, kako lahko najbolje pripomorejo k obravnavi otroka ali mladostnika. Medicinska sestra mora s pacientom in starši vzpostaviti medsebojno zaupanje, kar doseže s profesionalno komunikacijo, prijaznimi besedami in nevsiljivostjo. Najpomembnejša vloga staršev je, da otroku stojijo ob strani in ga čustveno podpirajo. Ni pomembno če pri otroku osnovno nego opravi medicinska sestra, glavno je, da starši obiskujejo otroka, se z njim pogovarjajo in mu pokažejo, da ga imajo radi in ga razumejo. Kljub temu, bi bivanje otroka ali mladostnika na pedopsihiatričnem oddelku izboljšali, če bi medicinske sestre starše lahko vključile v svoje delo.
Keywords: otroška psihiatrija, duševne motnje, komunikacija, pedopsihiatrična obravnava, družina
Published: 21.05.2015; Views: 944; Downloads: 133
.pdf Full text (587,18 KB)

30.
VPLIV AGRESIJE S STRANI PACIENTOV NA ZAPOSLENE V PSIHIATRIČNI ZDRAVSTVENI NEGI
Žiga Drobež, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča in namen: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela in predstavlja agresijo, pojavnost in vpliv le te na zaposlene v psihiatrični zdravstveni negi. Delo zaposlenih na psihiatričnem področju zahteva, da se z agresijo spoprijemamo brez pomoči varnostnih služb, zato je zelo pomembno, da poznamo vse dejavnike tveganja za nastanek in porast agresije pri pacientu z duševno motnjo, zato smo v diplomskem delu dali velik poudarek pri poznavanju dejavnikov tveganja in evalvaciji agresivnega vedenja. Zanimalo nas je tudi v kolikšni meri se pojavlja agresija s strani pacientov na zaposlene v psihiatrični zdravstveni negi in kako nanje vpliva. Raziskovalne metode: Pri raziskovanju smo uporabili kvantitativno metodo dela. V raziskovanje smo vključili 50 članov negovalnega tima iz področja psihiatrične zdravstvene nege iz dveh različnih psihiatričnih ustanov. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci opažajo večjo pojavnost agresije s strani pacientov v vseh oblikah na zaprtih oddelkih kot na odprtih oddelkih ustanov, kar lahko dokažemo s potrjeno hipotezo. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da agresija s strani pacientov ima vpliv na zaposlene v psihiatrični zdravstveni negi. Sklep: Zdravstvenim delavcem agresija s strani pacientov predstavlja veliko grožnjo, prav zaradi velike pojavnosti le te, kar je razvidno iz več raziskav. Zaradi tega je izjemno pomembno poznavanje dejavnikov tveganja za agresivno vedenje in pravilno ukrepanje ob le tem.
Keywords: agresija nad zaposlenimi, ogroženost, dejavniki tveganja, zdravstvena nega, duševne motnje.
Published: 12.06.2015; Views: 645; Downloads: 103
.pdf Full text (1,42 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica