| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 43
First pagePrevious page12345Next pageLast page
11.
12.
13.
14.
Ženske zalezovalke : diplomsko delo
Teja Avbelj, 2011, bachelor thesis/paper

Abstract:
Keywords: zalezovanje, žrtev, ženske, duševne motnje, pravna ureditev, diplomske naloge
Published: 26.10.2011; Views: 1601; Downloads: 97
.pdf Full text (521,56 KB)

15.
Uspešnost skupnostne psihiatrične obravnave oddelka za psihiatrijo
Marija Zidarič, 2012, master's thesis

Abstract: Na oddelku za psihiatrijo smo začeli izvajati ambulantno skupnostno psihiatrično obravnavo (v nadaljevanje ASPO.) Psihiatrična rehabilitacija v skupnosti zajema: načrtovanje ciljev za izboljšanje pacientovega funkcioniranja, učenje veščin na domu, vključevanje pacientov v programe nevladnih in drugih organizacij in postopno zmanjševanje stopnje podpore. Namen raziskave je bil, ugotoviti ali je dejavnost, ki jo opravljamo v domačem okolju v okviru ASPO, dosegla svoj namen, to je zmanjšanje števila institucionalnih obravnav. Evropska unija namenja duševnemu zdravju vse več pozornosti, sprejela je vrsto strateških dokumentov in tako je slovenski zakonodajalec leta 2008 sprejel Zakon o duševnem zdravju v okviru javne službe. S podpisoma deklaracije o duševnem zdravju in akcijskega načrta za duševno zdravje v Evropi na ministrski konferenci v Helsinkih, januarja 2005, se je tudi Slovenija zavezala k implementaciji obravnave psihiatričnih pacientov v skupnosti. Gre za premik iz tradicionalne bolnišnične obravnave k obravnavi v domačem okolju, ki je posledica razvoja sodobnih pristopov k zdravljenju duševne motnje, boljše uspešnosti zdravljenja le-te ter splošne družbene osveščenosti glede duševne bolezni. Metodologija raziskovanja V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo in komparativno raziskovalno metodo. Podatki o delovanju programa ASPO ter o številu vključenih pacientov so dobljeni iz podatkovne baze bolnišničnega sistema MEDIS. V raziskavi je sodelovalo 18 pacientov, ki so eno leto vključeni v ASPO, ter so se že pred tem zdravili na oddelku za psihiatrijo. Rezultati V raziskavi smo ugotovili, da se je z vključitvijo v ASPO število hospitalizacij zmanjšalo za 57,14 %. Obiski v psihiatrični urgentni ambulanti so se zmanjšali za 68,18 %. Ležalna doba se je skrajšala za 78,15 %. Sklep Z raziskavo smo primerjali število hospitalizacij, dolžino hospitalizacij in število obiskov v urgentni psihiatrični ambulanti pred in po vključitvi v program ASPO. Število in dolžina hospitalizacij se je skrajšala, prav tako se je zmanjšal obisk v urgentni psihiatrični ambulanti. Po vseh kazalcih smo ugotovili, da je obravnava pacientov, ki so vključeni program ASPO, uspešna in kakovostna.
Keywords: ambulanta za skupnostno psihiatrično obravnavo (ASPO), duševne motnje, hospitalizacija, Nacionalni program dušenega zdravja, zdravstvena nega.
Published: 07.06.2012; Views: 2508; Downloads: 336
.pdf Full text (562,60 KB)

16.
Mejna osebnostna motnja kot varnostni problem : magistrsko delo
Monika Špes, 2012, master's thesis/paper

Abstract:
Keywords: osebnost, motne osebnosti, duševne motnje, posledice, varnost, varnostni ukrepi, zdravljenje, primeri, magistrska dela
Published: 01.03.2012; Views: 1814; Downloads: 924
.pdf Full text (606,73 KB)

17.
Pojav deviantnega vedenja pri osebah z motnjami avtističnega spektra
Ajša Zdovc, 2015, undergraduate thesis

Abstract: O pojavu avtizma se v zadnjih dvajsetih letih govori veliko več, kot se je govorilo nekoč. Gre za pervazivne razvojne motnje, ki človeka prizadenejo že v zgodnjem otroštvu in se pojavljajo skozi njegovo celotno življenje. Ljudje, ki jih prizadenejo spektroavtistične motnje, imajo težave v komunikaciji, socialnih interakcijah, živijo v določeni rutini ter kažejo pretirane interese za določeno stvar. Veliko je bilo ugibanj, kaj sploh je razlog za pojav avtizma in kje so vzroki zanj. Nekateri znanstveniki so slednje iskali v genetiki, okolju, prehrani in tudi cepivih, vendar vse do danes natančni vzroki še niso znani. Zaradi vseh značilnosti, ki jih imajo ljudje z motnjami avtističnega spektra, se pogosto zgodi, da se takšni posamezniki znajdejo v kazenskem postopku, bodisi kot žrtve, priče ali osumljenci. Pogosto se posamezniki z avtizmom ne zavedajo, da je njihovo vedenje v družbi nesprejemljivo in je lahko celo kaznivo. V primeru kaznivega dejanja se morajo v primer vključiti organi kazenskega pregona. Zanje je bistvenega pomena prepoznava in primeren odziv, saj je z avtisti zaradi njihovih značilnosti potrebno ravnati drugače. Tudi v primeru zaslišanja se je avtistični osebi potrebno prilagajati in se držati določenih nasvetov, kako zaslišanje voditi. V samem kazenskem postopku, v katerega so vpletene osebe z motnjami avtističnega spektra, lahko pride do kršenja Miranda pravic. To se lahko zgodi zaradi posameznikovega nerazumevanja teh pravic. Za boljšo osveščenost organov kazenskega pregona o avtizmu je potrebno dodatno izobraževanje in usposabljanje, ki ga v nekaterih državah širom sveta že izvajajo.
Keywords: avtizem, duševne motnje, deviantno vedenje, kazniva dejanja, kazensko pravo, kazenska odgovornost, diplomske naloge
Published: 21.08.2015; Views: 706; Downloads: 154
.pdf Full text (487,24 KB)

18.
19.
Nagnjenosti mladih k samomoru
Ružica Aračić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu se poskuša razjasniti fenomen samomora med mladimi s pomočjo domače in svetovne literature. V analizi, ki je teoretično naravnana, se opredeli pojem samomora, zgodovine in nekaterih pomembnih stališč o samomoru skozi čas glede na družbeno ureditev. Predstavljeni so dejavnike, ki na splošno vplivajo na pojav samomorilnosti v neki družbi in dejavniki tveganja za samomorilnost med mladostniki. Predstavljena je tudi statistična primerjava samomorov med mladostniki v Sloveniji, Evropski Uniji in svetu.
Keywords: samomor, dejavniki tveganja, mladi, duševne motnje
Published: 20.11.2012; Views: 1110; Downloads: 220
.pdf Full text (1,19 MB)

20.
Psihopatologija in odklonskost pri motnjah navezanosti : magistrsko delo
Karmen Jereb, 2012, master's thesis

Abstract: Navezanost pomeni način vedenja in čutenja, ki otroku omogoča stik s starši ter mu zagotavlja, da bodo starši vedno poskrbeli zanj. Na ravni posameznika govorimo o tipu ali stilu navezanosti, ki določa v katere smeri se bo razvijala njegova osebnost. Ta razvoj ni samo psihološki: celo povsem organske sposobnosti regulacije čustev v možganih so neposredno odvisne od psihobiološke uglašenosti med otrokom in starši. Če uglašenosti ni, se te strukture pri otroku ne bodo razvile. Organizacija možganov pri varno in nevarno navezanih posameznikih se razlikuje, kar pojasni tudi večjo dovzetnost ne-varno navezanih posameznikov za psihopatologijo in s stresom povezane duševne motnje. Iz čustvenega vzorca odnosov v družini lahko prepoznamo, kakšna je afektivna dinamika sistema in kateri afekti so regulirani s pomočjo patoloških oblik vedenja in odnosov. S sledenjem afekta preko prenosa patoloških vzorcev odnosov, skozi oblike navezanosti, popačene spomine in specifično emocionalno dinamiko odnosov, lahko ugotovimo, kateri temeljni afekt v sistemu še nima normalnega dostopa do zavesti in ne more vstopiti v obvladljivo emocionalno dinamiko sistema odnosov. Raziskave so pokazale, da se stili navezanosti medgeneracijsko prenašajo in so relativno trajni. Najpomembnejše odkritje teorije navezanosti in nevropsihologije je, da so ti procesi vedno nezavedni in da predstavljajo v telo vpisan in vgrajen temelj kasnejšega vedenja, doživljanja, čutenja in delovanja. Preoblikovanje navezanosti v varno, in prepoznavanje temeljnega afekta, prekine sicer avtomatični medgeneracijski prenos ne-varne navezanosti, zlorab in travm, pomeni pa globinsko preoblikovanje relacijske dinamike.
Keywords: navezanost, motnje navezanosti, duševne motnje, odklonsko vedenje, psihopatologija, magistrska dela
Published: 14.12.2012; Views: 2196; Downloads: 807
.pdf Full text (385,90 KB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica