Search the digital library catalog

Abstract: V uvodu magistrskega dela je tematika šolskih množičnih umorov predstavljena s širšega vidika, ki opozarja na porast omenjenih dogodkov v zadnjem desetletju, hkrati pa opozarja tudi na morebitne razloge, ki tem kriminalnim dogodkom “olajšujejo” njihov razcvet. To je tudi razlog, zaradi katerega so se strokovnjaki začeli problema lotevati na sistematičen način in ga naslovili pri samem izvoru. V sledečem poglavju metodološkega pristopa je glavni cilj magistrskega dela torej bil ugotavljanje vzrokov, ki bi pojasnili prisotnost šolskih množičnih umorov v svetu, do česar smo skušali priti s pomočjo preučevanja domače in tuje literature, statističnih podatkov in primerjave Amerike ter Evrope, ki prav tako beleži kar nekaj travmatičnih dogajanj s tega področja. Za lažje razumevanje tematike smo opredelili nekaj ključnih temeljnih pojmov, kot so množični umor, tipologija storilcev in faze, v katerih se načeloma odvijajo šolski množični umori. Z grobim kronološkim pregledom smo želeli bralcu podati predstavo o frekventnosti in geografskem pojavljanju teh dogodkov po svetu, z njimi smo povezali tudi statistična dejstva, ki so skupna storilcem in njihovim dejanjem. V sledečem poglavju o konkretnih primerih šolskih množičnih morilcev smo predstavili dejstva o posamičnih dogodkih iz Amerike in Evrope, na katera se opremo v naključnejšem osmem poglavju magistrskega dela, ki analizira osebnostne dejavnike šolskih množičnih morilcev oziroma dejavnike, ki vplivajo na realizacijo njihovih dejanj. Prav tako pa nismo izvzeli primerjavi dveh celin med seboj in poglavja o prevenciji, kjer smo skušali podati nasvete za odpravo problemov in najučinkovitejše ter primerne pristope k obravnavanju storilcev oziroma rizičnih posameznikov.
Keywords: umori, množični umori, morilci, osebnostne značilnosti, duševne bolezni, primeri, magistrska dela
Published in DKUM: 23.10.2013; Views: 1603; Downloads: 245
Full text (477,83 KB)

Keywords: psihiatrične bolnišnice, osebje, ogroženost, psihiatrični bolniki, duševne bolezni, nasilje, incidenti, preprečevanje, analize, diplomske naloge
Published in DKUM: 15.06.2010; Views: 2823; Downloads: 416
Full text (609,03 KB)

Abstract: V svoji diplomski nalogi sem predstavila problematiko duševnega zdravja v svetu, v Sloveniji in v družbi na sploh, tako s pravnega stališča, kot s stališča vsakdanjega življenja.Duševno zdravje ni pojem sodobnega časa, to je pojem, ki je star toliko, kot je staro človeštvo. Duševno zdravje opredeljuje človekovo notranje psihično stanje (kot je sreča, osebno zadovoljstvo, dobro počutje...), človekove odnose z drugimi ljudmi in njegovo delovanje( razumevanje drugačnosti, uspeh pri delu, v šoli, službi...) in navsezadnje je duševno zdravje tudi sposobnost človeka, da obvladuje svoje življenje ter se uspešno sooča z različnimi življenjskimi situacijami, nalogami, obremenitvami in težavami. Opredelitev pojmov kot so duševno zdravje, duševne motnje in duševne bolezni so predmet psihiatrije. Vendar je vsebina teh pojmov pomembna tudi za pravno področje, saj se ti pojmi nemalokrat uporabljajo tudi v pravni stroki.Za področje duševnega zdravja v Sloveniji, pomeni precejšen napredek nov Zakon o duševnem zdravju, ki je vstopil v uporabo 12.8.2009.Ta zakon sem v diplomi tudi podrobneje predtsavila.Vsekakor smo v Sloveniji potrebovali posebno pravno ureditev obravnavanega področja.Zanemarit ne smemo tudi številnih organizacij, ki se "borijo" za izboljšanje razmer v duševnem zdravju in se zavzemajo za pravice posameznikov z duševnimi težavami.Čeprav je bilo v zadnjih letih precej postorjenega za ljudi s težavami v duševnem zdravju, še delo ni končano.
Keywords: Duševno zdravje, duševne motnje, duševne bolezni.
Published in DKUM: 15.12.2009; Views: 3366; Downloads: 621
Full text (450,42 KB)