1. Ocena učinkovitosti programa skupnostne psihiatrične obravnave in kakovost življenja (vključenih) uporabnikovDanijela Čurič Korpar, 2021, master's thesis Abstract: Uvod: Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) je namenjena zdravljenju in pomoči ljudem s hudimi in ponavljajočimi se težavami v duševnem zdravju.
Metode: V kvantitativnem delu raziskave je sodelovalo 80 pacientov, ki so vključeni v Skupnostno psihiatrično obravnavo Zdravstvenega doma Murska Sobota (ZD MS), in 80 oseb z duševno boleznijo, ki niso vključeni v Skupnostno psihiatrično obravnavo Zdravstvenega doma Murska Sobota. V sklopu kvalitativnega dela raziskave je bilo izvedenih 12 intervjujev s pacienti, ki so vključeni v program SPO ZD MS.
Rezultati: Pacienti, ki so vključeni v SPO ZD MS, izkazujejo nižje stopnje zadovoljstva z izbranimi vidiki kakovosti življenja v primerjavi s pacienti, ki niso vključeni v SPO ZD MS. Udeleženci so zadovoljni z delovanjem službe SPO ZD MS. Ugotovljen je bil vpliv na spremembe v življenju na socialnem, zaposlitvenem, finančnem in izobraževalnem področju, pri spoprijemanju s težavami ali stiskami, izboljšanju telesnega zdravja, v odnosu do sebe ter v izboljšanju vsakodnevnega funkcioniranja.
Razprava in sklep: Ugotavljamo učinkovito delovanje službe SPO ZD MS in vpliv na kakovost življenja oseb. Rezultati so pokazali nezadovoljstvo z naslednjimi področji kakovosti življenja: življenje v celoti, število in kakovost prijateljstev, spolno življenje, zdravje in duševno zdravje. V prihodnje se je treba usmeriti na izboljšanje področij kakovosti življenja, ki jih posamezniki ocenjujemo kot kritična, in raziskavam na področju kakovosti življenja oseb s težavami v duševnem zdravju.
Keywords: kakovost življenja, skupnostna psihiatrična obravnava, duševna bolezen
Published in DKUM: 13.10.2021; Views: 1051; Downloads: 131
 Full text (3,12 MB) |
2. RAZŠIRJENOST UPORABE INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE MED OSEBAMI S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJUKlavdija Leskovar, 2013, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Osebe s težavami v duševne zdravju se težje socialno vključujejo, saj so pogosto deležni stigmatizacije s strani družbe. Sodobna informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) ponuja mnoge možnosti in priložnosti za večjo kakovost življenja osebam s težavami v duševnem zdravju, zaradi česar je bil namen diplomskega dela preučiti nivo uporabe IKT ter vpliv in potenciale pri obravnavi, rehabilitaciji in nato ponovnemu vključevanju oseb s težavami v duševnem zdravju v družbo.
Metode: V sklopu izvedene raziskave smo razvili nestandardiziran anketni vprašalnik, ki je vseboval 30 anketnih vprašanj. Pri anketiranju je sodelovalo 100 anketirancev iz 16 enot organizacije Ozara Slovenija. Uporabili smo kvantitativno in kvalitativno metodologijo raziskovanja. V okviru kvantitativne raziskave smo s pomočjo programa IBM SPSS Statistic 19 izvedli analizo frekvenc, analizo srednjih vrednosti, križnih tabel, Hi-kvadrat test in Spearmanov test, v okviru kvalitativne analize pa smo izvedli integrativno vsebinsko analizo. Na podlagi rezultatov smo pripravili ustrezno interpretacijo skozi katero smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Rezultati: Rezultati izvedene raziskave so pokazali, da osebe s težavami v duševnem zdravju sodobno IKT v veliki meri uporabljajo, in sicer prevladuje gledanje televizije (92 %), uporaba mobilnega telefona (89 %), poslušanje radia (83 %), uporaba računalnika (62 %), v najmanjši meri in sicer v 15 % pa anketirani uporabljajo prenosni multimedijski predvajalnik. S Spearmanovim koeficientom korelacije smo ugotovili obratno sorazmernost med pogostostjo uporabe računalnika in starostjo, kar pomeni, da starejši kot so ljudje, manj uporabljajo računalnik, ter mlajši kot so ljudje, bolj uporabljajo računalnik.
Diskusija: Ljudem s težavami v duševnem zdravju predstavlja sodobna IKT pomembno sredstvo za prebiranje novic, prav tako pa tudi kot sredstvo za sporazumevanje s prijatelji in znanci. Raziskave so na področju uporabe IKT s strani oseb s težavami v duševnem zdravju nekoliko redkejše, vendar pa glede na dejstvo, da so prav rezultati naše raziskave pokazali pozitiven vpliv uporabe IKT bi bilo potrebno v prihodnosti več sredstev nameniti prav izvajanju raziskav na tem področju, primerne bi bile predvsem dodatne longitudinalne študije, ki bi se osredotočale predvsem na vpliv uporabe IKT preko neposrednega preučevanja indikatorjev kakovosti življenja.
Keywords: duševno zdravje, duševna bolezen, hospitalizacija, rehabilitacija, informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT).
Published in DKUM: 25.11.2013; Views: 2930; Downloads: 207
Full text (3,02 MB) |
3. Odnos študentov do oseb z duševno motnjoTina Glušič, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so predstavljene duševne bolezni in pojem stigmatizacija. Duševne bolezni niso nekaj oddaljenega in čudaškega, temveč so prisotne tako rekoč v vseh strukturah družbe. V današnjem času se čedalje več govori o duševnih motnjah, vendar nanje še vedno reagiramo s strahom, nezaupanjem, celo odporom. Kljub spoznanju, da duševna bolezen ni nalezljiva, je naša kulturna zavest dostikrat obremenjena z mitološko sliko ljudi z duševno motnjo. Usodni premik, ki nas pripelje k sprejemanju »drugačnih«, se mora najprej zgoditi v nas samih, našem mišljenju in odnosu do njih.
Keywords: duševna bolezen, stigmatizacija, psihiatrična zdravstvena nega, pacient z duševno motnjo.
Published in DKUM: 30.05.2013; Views: 2280; Downloads: 315
Full text (621,76 KB) |
4. Vklučevanje pacienta s shizofrenijo v vsakdanje življenjeAzra Alić, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je obravnavana duševna bolezen shizofrenija in vključevanje pacientov s to boleznijo v vsakdanje življenje po odpustu iz bolnišnice. Predstavljene so možnosti posameznika, ki ima shizofrenijo, da doseže raven funkcioniranja v vsakdanjem življenju po hospitalizaciji, kot ga je imel pred boleznijo in vloga medicinske sestre pri tem. Shizofrenija je opisana kot bolezen s številnimi predsodki, ki so v družbi še zmeraj prisotni. V okviru diplomskega dela je bila izvedena kvalitativna raziskava s pomočjo študije primera in intervjuja osebe s shizofrenijo, ki živi v domačem okolju. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko oseba s shizofrenijo po odpustu iz bolnišnice, ob lastnem trudu z veliko volje in motivacije, ter s pomočjo svojcev in nekaterih služb, živi normalno življenje in se uspešno vključuje v družbo. Ugotavljamo, da lahko oseba s shizofrenijo doseže zadovoljivo kakovost življenja.
Keywords: pacient, shizofrenija, duševna bolezen, zdravstvena nega, skupnostna skrb
Published in DKUM: 10.03.2011; Views: 3194; Downloads: 836
Full text (444,78 KB) |
5. RAZVELJAVITEV ZAKONSKE ZVEZE ZARADI TEŽJE DUŠEVNE PRIZADETOSTI ALI NERAZSODNOSTIIngrid Kozel, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je obravnavana razveljavitev zakonske zveze zaradi težje duševne prizadetosti ali nerazsodnosti.
Zakonska zveza je ena od treh oblik življenjskih skupnosti, ki so pravno urejene v Republiki Sloveniji. Izhodišče za to urejanje daje Ustava Republike Slovenije. Sklepanje zakonske zveze je osebni akt in hkrati pravni posel družinskega prava, ki ima daljnosežne pravne posledice za zakonca. Zato je pomembno, da je oseba, ki bo sklenila zakonsko zvezo, telesno in duševno dovolj zdrava za izpolnjevanje dolžnosti, ki izhajajo iz zakonske zveze. Oseba, ki želi skleniti zakonsko zvezo, mora imeti ženitno sposobnost ali sposobnost za sklenitev zakonske zveze. To pridobi z osemnajstimi leti, če je duševno zdrava in razsodna. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) določa, da zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki je težje duševno prizadeta ali nerazsodna, sicer je zakonska zveza neveljavna in se razveljavi. S takšno zakonsko ureditvijo sta določena dva zakonska zadržka za sklenitev zakonske zveze: nerazsodnost in duševna bolezen. Pri čemer pa se zlasti pri slednjem pojavi vprašanje, ali je zakonodajalec takšnim osebam upravičeno odvzel pravico do sklenitve zakonske zveze.
Tema diplomskega dela je predstavljena tako, da sta prvi dve poglavji namenjeni zakonski zvezi na splošno, tretje, četrto in peto poglavje se neposredno in posredno nanašajo na neveljavnost zakonske zveze iz obravnavanega razloga, šesto poglavje prikazuje ureditev razveljavitve zakonske zveze zaradi težje duševne prizadetosti ali nerazsodnosti pri istospolnih partnerjih, sedmo poglavje ureja duševne bolezni oziroma duševne motnje, zadnje poglavje pa je prikaz ureditve razveljavitve zakonske zveze v nekaterih članicah Evropske unije.
Institut razveljavitve zakonske zveze zaradi težje duševne prizadetosti in nerazsodnosti se v samostojni Republiki Sloveniji še ni uporabil, vendar je glede na to, da so duševne motnje čedalje pogostejše, pričakovati, da se bo njegova uporaba povečala. Slovenija je končno dobila tudi zakon, ki ureja področje duševnega zdravja, vendar s svojo vsebino ni popolnoma prepričljiv v to, da bo res izboljšal kakovost življenja ljudi z duševno boleznijo.
Keywords: zakonska zveza, težja duševna prizadetost, nerazsodnost, razveljavitev, duševna bolezen, duševno zdravje
Published in DKUM: 14.01.2010; Views: 3312; Downloads: 439
Full text (1,02 MB) |
