| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 20
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
GIBALNA AKTIVNOST OTROK GLEDE NA BIVALNO OKOLJE
Urška Obrovnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalni aktivnosti otrok med Podravsko, Osrednjeslovensko in Obalno-kraško regijo Slovenije. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 655 otrok, od tega je bilo 324 deklic in 331 dečkov. Otroci so v času anketiranja obiskovali vrtec, prvi, drugi, tretji, četrti, peti in šesti razred osnovnih šol v Obalno-kraški, Podravski in Osrednjeslovenski regiji. Gibalno aktivnost otrok so ocenjevali starši na podlagi anonimnega vprašalnika v sklopu raziskave "Otrok med vplivi sodobnega življenjskega sloga". Razlike v gibalni aktivnosti otrok med zgoraj omenjenimi regijami smo izračunali z analizo variance (ANOVA), statistično značilnost razlik pa smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Slednje smo natančneje opredelili s Post-Hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da v gibalni aktivnosti otrok med Obalno-kraško, Podravsko in Osrednjeslovensko regijo ni statistično pomembnih razlik. Prav tako ni statistično pomembnih razlik med deklicami iz Obalno-kraške, Podravske in Osrednjeslovenske regije, obstajajo pa te med dečki.
Keywords: Gibalni razvoj, telesni razvoj, bivalno okolje, gibalna aktivnost, vrtec, prvo in drugo triletje.
Published: 07.07.2009; Views: 2962; Downloads: 904
.pdf Full text (893,81 KB)

2.
VARNO RAZISKOVANJE PRI POUKU V PRVEM IN DRUGEM TRILETJU KOROŠKIH OSNOVNIH ŠOL
Nina Rožej, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava varnostni vidik dela tekom učnega procesa na razredi stopnji pri naravoslovnih predmetih. V uvodnem delu so najprej predstavljene potencialne nevarnosti, na katere naj bi bil pripravljen učitelj, v nadaljevanju pa je raziskano, kolikšno pozornost namenjajo učitelji razrednega pouka sami varnosti pred in med samim učnim procesom, koliko so na nevarnosti, ki se lahko zgodijo, pripravljeni, ter v kolikšni meri predvidevajo (potencialne) nevarnosti, ki bi se med delom lahko zgodile. V empiričnem delu smo s pomočjo kavzalno-neeksperimentalne metode raziskali, kateri viri in v kolikšni meri vplivajo na samo znanje učiteljev glede varnosti v razredu in na terenu; kako učitelji ocenjujejo svoje znanje glede varnosti v razredu in na terenu ter v kolikšni meri se učitelji zavedajo (ne)varnosti oziroma so na le-to pripravljeni. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo za to diplomsko delo pripravljenega vprašalnika. Anketni vprašalnik sta rešila 102 učitelja koroških osnovnih šol, ki poučujejo na razredni stopnji. Podatki teh anketnih vprašalnikov so bili analizirani glede na vrsto izobrazbe, trajanje pedagoške prakse, glede na razred poučevanja ter vrsto šole. Spremenljivka za spol ni bila vključena zaradi premajhnega števila učiteljev moškega spola. Ugotovljeno je bilo, da so učitelji pri oceni svojega znanja o varnosti v razredu in na terenu zelo samozavestni; pozorni so na samo varnost tekom učnega procesa, vendar ne v tolikšni meri, kot to stanje izražajo njihove ocene znanja glede varnosti. Njihovo znanje o varnosti velikokrat temelji na osnovi neformalnih virov.
Keywords: Varnost v razredu, varnost na terenu, prvo triletje, drugo triletje, kombiniran pouk, izkustveno učenje.
Published: 08.10.2009; Views: 2684; Downloads: 226
.pdf Full text (2,19 MB)

3.
VPLIV MEDIJEV NA OZAVEŠČENOST UČENCEV ČETRTEGA IN PETEGA RAZREDA O PROMETNI VARNOSTI NA PODROČJU PTUJSKO ORMOŠKE REGIJE
Melita Krampelj, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vpliv medijev na ozaveščenost učencev četrtega in petega razreda o prometni varnosti na področju ptujsko-ormoške regije opredeljuje medijske kampanje s preventivno vsebino, njihove značilnosti, vpliv ter učinek, socialno-psihološke teorije preventivnih dejavnosti, ključne elemente preventivnih medijskih kampanj ter izvajanje nacionalnih programov na lokalni ravni. V empiričnem delu smo ugotovili, v kolikšni meri so učenci četrtega in petega razreda na območju Ptuja in Ormoža ozaveščeni o prometni varnosti preko različnih informacijskih virov ter kakšen je vpliv komercialnih oz. preventivnih oglasov na učence. Ugotovili smo tudi, da glede uporabe različnih informacijskih virov ter posledično vpliva preventive med učenci ni bistvenih razlik. Statistično značilna razlika se pokaže le v priljubljenosti preventivnih oglasov. Zanimivo je, da je večja priljubljenost preventivnih oglasov na ptujskem kot na ormoškem območju, zato je tudi poznavanje slogana »Red je vedno pas pripet!« na območju Ptuja boljše kot na območju Ormoža. Zanimivo je, da so dekleta nekoliko bolj dovzetna za vpliv vsebine sporočila, fantje pa izpostavljajo kot najbolj pomembno sliko sporočila. Velja pa omeniti, da je za anketirane učence prometna vzgoja v šoli vendarle pomembna in zanimiva.
Keywords: Ključne besede: razredna stopnja, mediji, drugo triletje, varnost v prometu, ptujsko-ormoška regija.
Published: 25.11.2009; Views: 1721; Downloads: 111
.pdf Full text (1,34 MB)

4.
POVEZANOST GIBALNE UČINKOVITOSTI IN GIBALNE DEJAVNOSTI DEČKOV V DRUGEM TRILETJU
Andreja Zupanič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Temeljni namen raziskave je bil ugotoviti, ali med skupinami različno gibalnih dejavnih dečkov obstajajo razlike v gibalni učinkovitosti in kakšne so te razlike. Raziskovalni vzorec je štel 221 dečkov, ki so obiskovali četrti, peti in šesti razred sedmih severovzhodnih slovenskih osnovnih šol. Za ugotavljanje gibalne dejavnosti smo uporabili posebej pripravljen anketni vprašalnik, s katerim smo dobili podatke o količini gibalne dejavnosti dečkov. Na osnovi dobljenih podatkov so bili dečki razdeljeni v skupino nizko, skupino srednje in skupino zelo gibalno dejavnih dečkov. Za oceno gibalnih sposobnosti smo izbrali sedem testov, ki merijo koordinacijo gibanja celega telesa, eksplozivno in repetitivno moč, ravnotežje, gibljivost, hitrost enostavnih gibov in vzdržljivost. Razlike v gibalni učinkovitosti med skupinami različno gibalno dejavnih dečkov smo izračunali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja p≤0.05. Razlike smo natančneje opredelili s Post-Hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da obstajajo med skupinami nizko, srednje in zelo gibalno dejavnih dečkov statistično pomembne razlike v treh od sedmih testov za merjenje gibalne učinkovitosti. Pri testih, ki merita eksplozivno in repetitivno moč, nastajajo razlike med skupinama srednje in zelo gibalno dejavnih dečkov, medtem ko se pri testu, ki meri vzdržljivost, pojavljajo razlike med skupinama nizko in zelo gibalno dejavnih dečkov. Med gibalno učinkovitostjo in gibalno dejavnostjo obstaja pozitivna povezava, vendar le v nekaterih gibalnih sposobnostih.
Keywords: gibalni razvoj, športna dejavnost, gibalne sposobnosti, motorične sposobnosti, drugo triletje
Published: 05.05.2010; Views: 2329; Downloads: 285
.pdf Full text (1,05 MB)

5.
UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE PRI UČITELJEVEM DELU V PRVEM IN DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Katja Šafer, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Področje vzgoje in izobraževanja je že v preteklih desetletjih prejšnjega stoletja doživljalo velike spremembe, saj se je med drugim moralo spoprijeti z vedno večjimi zahtevami sodobne družbe, ki se nanašajo na vključevanje in vedno večjo uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) v šoli. Šolstvo se je informatiziralo in sprejelo uporabo IKT kot del vsakdana, saj prav na vsa družbena področja prodirajo dosežki avtomatizacije, elektronike in kibernetike in nujno je, da se mladina na to ustrezno pripravi (Blažič idr., 2003, str. 257). Brez vključevanja IKT v različne segmente vzgoje in izobraževanja si sodobnega načina pouka in učenja torej ni več mogoče predstavljati, saj nam nudi nove možnosti preoblikovanja izobraževanja, nove zmožnosti in kapacitete za učenje, nedvomno pa učitelju tudi olajša delo. K tem novodobnim spremembam pa lahko veliko prispeva tudi izobražen in osveščen e-kompetenčni učitelj. Le takšni učitelji so lahko dandanes optimalno učinkoviti pri svojem delu, prav tako pa bodo lahko dosegali več zastavljenih ciljev (Newhouse, 2002b, povz. po Brečko in Vehovar, 2008, str. 140). V diplomskem delu je prikazana uporaba IKT pri učiteljevem delu v prvem in drugem triletju osnovne šole, in sicer učiteljev odnos do uporabe IKT v vzgojno-izobraževalnem procesu, mnenje o opremljenosti šol z IKT, pogostost uporabe IKT pri pouku in izven pouka, predmeti in dejavnosti uporabe IKT, uporaba in znanje o uporabi izbrane programske ter strojne učne opreme, uporaba e-gradiv pri pouku, predmeti, pri katerih je uporaba e-gradiv najpogostejša, usposobljenost učiteljev za delo z IKT, vloga učitelja v primerjavi z IKT in najpomembnejše prednosti, ki jih učitelji pripisujejo vključevanju in uporabi IKT v šoli.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: osnovna šola, vzgoja in izobraževanje, učitelj, prvo in drugo triletje, informacijska družba, informatizacija šolstva, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), e-izobraževanje, e-gradiva, učenje na spletu.
Published: 17.06.2010; Views: 3827; Downloads: 457
.pdf Full text (3,03 MB)

6.
PRILJUBLJENOST PREDMETA DRUŽBA MED UČENCI 5. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE
Mojca Maričnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Priljubljenost predmeta družba med učenci 5. razreda osnovne šole je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu definiramo motivacijo in njen vpliv na dejavnosti učencev ter navajamo strategije za spodbujanje motivacije pri učencih. Poleg naštetega so podrobneje predstavljeni tudi učna motivacija, predmet družba ter učne oblike in metode. V empiričnem delu diplomskega dela ugotavljamo, kakšno mnenje imajo učenci 5. razreda o predmetu družba. Prav tako smo proučili priljubljenost načinov ocenjevanja in vsebin pri predmetu družba ter priljubljenost načinov dela in predmeta družba nasploh. S pomočjo anketnega vprašalnika pa smo dobili tudi povratne informacije o tem, pod kakšnimi pogoji bi imeli učenci predmet družba raje.
Keywords: motivacija, učna motivacija, družba, učne oblike, drugo triletje
Published: 07.07.2010; Views: 2026; Downloads: 148
.pdf Full text (2,70 MB)

7.
ŠPORTNA DEJAVNOST OTROK IN ODNOSI Z VRSTNIKI
Miha Ribič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je raziskati povezanost športne dejavnosti in odnosov z vrstniki otrok, starih od devet do enajst let. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 453 otrok drugega triletja, od tega je bilo 233 deklic in 220 dečkov. Otroci so obiskovali OŠ Franca Rozmana - Staneta, OŠ Toneta Čufarja, OŠ Gustava Šiliha (Laporje), OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Hajdina, OŠ Markovci in OŠ Šmarje pri Jelšah. Športno dejavnost otrok in odnose z vrstniki smo ugotavljali z anketnim vprašalnikom, ki so ga otroci sami izpolnili. Za ugotavljanje odnosov med vrstniki je bil uporabljen Kindlov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children. Na osnovi pridobljenih podatkov, ki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS za programsko okolje Windows, smo otroke razdelili v skupino nizko (do 30 minut), skupino srednje (od 31 do 60 minut) in skupino zelo športno dejavnih (več kot 60 minut) otrok drugega triletja. Razlike v odnosih med vrstniki med skupinami različno športno dejavnih otrok smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja p≤0,05. Natančno opredelitev rezultatov smo opredelili s Post-hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da so športna dejavnost otrok in odnosi med vrstniki povezani. Med skupinami nizko, srednje in zelo športno dejavnih otrok obstajajo statistično značilne razlike v odnosih med vrstniki. Spol je tisti faktor zaradi katerega ne prihaja do razlik med odnosi z vrstniki. Prav tako prihaja do statistično značilnih razlik med skupinami različno športno dejavnih otrok v času, ki ga namenijo igri s prijatelji. V priljubljenosti med vrstniki prihaja do statistično pomembnih razlik med otroki — dečki in deklicami drugega triletja —, ki so nizko športno dejavni, srednje športno dejavni in zelo športno dejavni. Otroci, ki so zelo športno dejavni, se več igrajo z vrstniki kot njihovi manj športno dejavni vrstniki, prav tako so med vrstniki bolj priljubljeni in imajo boljši in kvalitetnejši odnos z vrstniki.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: gibalna dejavnost, drugo triletje, gibalni razvoj, prijatelji.
Published: 07.07.2010; Views: 2001; Downloads: 251
.pdf Full text (1,18 MB)

8.
ASTRONOMSKE VSEBINE PRI INTERESNI DEJAVNOSTI V DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Marina Ropoša, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Interesne dejavnosti so oblike vzgojno-izobraževalnega dela, ki odkrivajo, oblikujejo in razvijajo interese učencev. Osnovne šole z letnim delovnim načrtom določijo več različnih interesnih dejavnosti z različnih področij in zagotavljajo vsakemu učencu, da se vključi v najmanj eno interesno dejavnost. Nekatere šole učencem ponujajo možnost obiskovanja interesne dejavnosti astronomija. Raziskovali smo, koliko osnovnih šol v Pomurski in Savinjski regiji izvaja interesno dejavnost astronomija v drugem triletju in na kakšen način mentorji le-to izvajajo, katere metode in oblike dela izbirajo, kakšne so materialne zmožnosti in predvsem, katere vsebine učencem predstavijo. Ugotovili smo, da zelo malo šol izvaja interesno dejavnost astronomija. Učitelji, ki to interesno dejavnost že izvajajo, si želijo več seminarjev in zaokrožen didaktični načrt ter predloge vsebin in aktivnosti za izvajanje interesne dejavnosti, ki bi po njihovem mnenju poskrbel, da bi se tudi druge šole v večji meri odločale za izvajanje te interesne dejavnosti. Na osnovi teh ugotovitev smo v diplomski nalogi urejeno in pregledno zbrali za izvajanje interesne dejavnosti astronomija relevantno literaturo ter na podlagi izkušenj učiteljev in lastnih idej izdelali didaktični načrt za izvajanje te interesne dejavnosti.
Keywords: interesna dejavnost, astronomija, vsebine iz astronomije, drugo triletje, didaktični načrt
Published: 13.07.2010; Views: 3043; Downloads: 243
.pdf Full text (607,28 KB)

9.
UČINKOVITOST PAUKOVE STRATEGIJE PRI POUKU DRUŽBA
Ines Purgaj, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Učinkovitost Paukove strategije pri pouku družba smo se v teoretičnem delu usmerili v pojma učenje in branje, ki sta pomembna dejavnika v času šolanja. Opredelili smo kompleksne bralne učne strategije, ki učencem omogočajo lažje sprejemanje in zapomnitev novih informacij. Podrobneje smo se posvetili Paukovi strategiji, ki zagotavlja sistematični zapis organiziranih zapiskov ali predloge za učenje. Predloga za učenje nastane tako, da si učenec razdeli list papirja v dve koloni. Leva kolona je namenjena izpiskom, desna pa ključnim besedam, s pomočjo katerih se učenec kasneje uči. Strategija pomaga učencu do lažje zapomnitve in razumevanja nove snovi. V empiričnem delu diplomske naloge smo želeli preučiti, ali bo Paukova strategija učinkovita tudi pri pouku družbe, in sicer v petem razredu. Za raziskavo smo uporabili eksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Strategijo smo izvedli v enem od oddelkov petega razreda na eni izmed mariborskih osnovnih šol. Po obravnavi neumetnostnega besedila Iz življenja v mestih po Paukovi strategiji, smo na koncu ure uporabili preizkus znanja z vprašanji iz vseh treh ravni razumevanja. Rezultati so pokazali napredek eksperimentalnega oddelka predvsem pri nalogah, kjer je potrebno aktivirati višje miselne procese. Prav tako so učenci eksperimentalnega oddelka izboljšali predloge za učenje.
Keywords: osnovna šola, predmet družba, drugo triletje, 5. razred, bralna strategija, Paukova strategija
Published: 03.10.2011; Views: 2427; Downloads: 231
.pdf Full text (862,28 KB)

10.
ŠOLSKE IN OBŠOLSKE NARAVOSLOVNE IN TEHNIČNE INTERESNE DEJAVNOSTI V PREKMURJU
Tajda Prkič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Teoretični del diplomskega dela je sestavljen iz 5 sklopov; psihološki sklop, pedagoško-didaktični sklop, preventivni sklop, geografsko-zgodovinski sklop in zgodovinski sklop. Poseben poudarek je na šolskih in obšolskih interesnih dejavnostih, predvsem na naravoslovju in tehniki. V praktičnem delu naloge smo raziskovali, koliko osnovnih šol v Prekmurju izvaja naravoslovne in tehnične interesne dejavnosti v drugem triletju. Ugotovili smo, kolikšno je dejansko število delujočih šolskih in obšolskih naravoslovnih in tehničnih dejavnosti na šolah v Prekmurju ter jih primerjali med seboj glede na položaj šole (vas-mesto). Raziskovali smo tudi, kdo izvaja interesne dejavnosti, kakšne so materialne zmožnosti ter razlogi za pomanjkanje naravoslovnih in tehničnih interesnih dejavnosti na osnovnih šolah. Rezultati nakazujejo, da je na vaških šolah bistveno manj naravoslovnih in tehničnih interesnih dejavnosti kot v mestu. V primerjavi z drugimi interesnimi dejavnostmi pa je zaznati izredno pomanjkanje le-teh dveh dejavnosti na osnovnih šolah. V iskanju rešitve te problematike, smo na podlagi izkušenj učiteljev in lastnih idej izdelali dva didaktična modela letne priprave za izvajanje interesnih dejavnosti. V okviru naravoslovne interesne dejavnosti smo izdelali model letne priprave "Mladi ekologi". Za tehnično interesno dejavnost pa smo pripravili model letne priprave "Lego dakta". S tem upamo, da smo doprinesli vsaj delček v koncept razvijanja naravoslovnih in tehničnih interesnih dejavnosti na osnovnih šolah v Prekmurju.
Keywords: interesne dejavnosti, naravoslovje, tehnika, drugo triletje, Prekmurje.
Published: 23.02.2016; Views: 822; Downloads: 156
.pdf Full text (1,70 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica