Search the digital library catalog

Abstract: Prispevek prinaša pregled zakonodaje s področja izobraževanja otrok in učencev tujcev in priseljencev, prikaz večjezičnosti in jezikovne ozaveščenosti, pomena razvijanja transdisciplinarne pismenosti in možnosti za njeno razvijanje, vlogo sporazumevanja v slovenščini kot drugem in tujem jeziku s poudarkom na pravorečju, tj. na glasovnem zavedanju. Analiza vsebuje komentarje in primere aktivnosti (med drugim projekta DEAL), zlasti tistih s poudarkom na razvijanju pravorečne zmožnosti.
Keywords: slovenščina, slovenščina kot tuji jezik, slovenščina kot drugi jezik, pouk slovenščine, jezikovne kompetence, pismenost, pravorečje
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 118; Downloads: 7
Link to file

Abstract: V prispevku obravnavamo strategije učenja besedišča, ki jih uporabljajo učeči se slovenščine kot drugega in tujega jezika. Cilji prispevka so: 1) definirati strategije za usvajanje besedišča, 2) ugotoviti, katere strategije učeči se najpogosteje uporabljajo, in 3) odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ali obstajajo razlike v uporabi strategij učenja besedišča glede na stopnjo znanja slovenščine. Izhodiščna hipoteza je, da anketiranci razmeroma pogosto uporabljajo strategije učenja besedišča, katerih pogostost uporabe se stopnjuje v smeri strategije formalnega učenja besedišča → strategije samospodbudnega učenja besedišča → strategije spontanega učenja besedišča, in sicer skladno z napredovanjem v znanju jezika v smeri A1 → A2–B1 → B2 → C1–C2.
Keywords: slovenščina, slovenščina kot drugi jezik, slovenščina kot tuji jezik, učenje jezika, poučevanje jezika, besedišče, študija primera
Published in DKUM: 14.03.2024; Views: 283; Downloads: 30
Link to full text

Abstract: Znanstvena monografija Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju prinaša recenzirane razprave, v katerih sta zaradi aktualnosti in posledično vse večjih potreb po usvajanju slovenščine kot nematernega jezika z vidika najsodobnejših didaktičnih, jezikoslovnih, kulturoloških in literarnovednih pristopov osvetljena pomen in vloga slovenščine kot drugega in tujega jezika v izobraževanju. Avtorji in avtorice razprav prihajajo s Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), z mariborske, ljubljanske in s primorske univerze kakor tudi iz Avstrije, s Hrvaške, iz Madžarske, s Češke in iz Ukrajine. Uredili sta jo Simona Pulko in Melita Zemljak Jontes z Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Zakonodaja, ki vključuje tudi člene o učencih priseljencih in učenkah priseljenkah, je splošna in šolska. V prvo skupino sodijo mednarodni dokumenti in splošna slovenska zakonodaja: Ustava Republike Slovenije (2006), Resolucija o migracijski politiki Republike Slovenije (2002), Zakon o azilu (2006), Zakon o tujcih (2009, 2011) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2F) (2021). V drugo skupino sodijo Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011), Zakon o osnovni šoli (2006), Zakon za uravnoteženje javnih financ (2012) in Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja (2013); v to skupino sodijo tudi Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (2007), Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih in šolah (2009), Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2012), Vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem (2017), Predlog programa dela z otroki priseljenci za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja (2018) in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (2019). Slovenija je tudi podpisnica dokumenta osmih Ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje: evropski referenčni okvir (UL EU 2018/C 189/8). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011) je dokument, ki vsebuje načela, cilje in strateške usmeritve vzgoje in izobraževanja, najprej splošna, v nadaljevanju po stopnjah šolanja (vrtec, OŠ, SŠ), v posebnem poglavju se načela, cilji in strategije nanašajo tudi na otroke priseljence in na otroke, rojene v Sloveniji, katerih materinščina ni slovenščina. Posebej pomembna je uzaveščenost o rabi jezikov v vzgoji in izobraževanju: slovenščina kot prvi in drugi jezik, materinščina in tuji jeziki (2011: 33–35). Spoštovanje vseh otrok, katerih materinščina ni slovenščina, se kaže predvsem v načelu spodbujanja medkulturnosti, saj je zavedanje o obči kulturni dediščini temeljni pogoj za sprejemanje in spoštovanje pluralizma kultur. Z različnih raziskovalnih vidikov napisane razprave posegajo na naslednja tematska področja: slovenščina kot drugi in tuji jezik v germanskem, južnoslovanskem, romanskem in madžarskem svetu; slovenska književnost na slavistikah v germanskem, južnoslovanskem, romanskem in madžarskem svetu; slovenščina v primerjavi s tipološko in genetsko (ne)sorodnimi jeziki; vloga književnih besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; vloga strokovnih in poljudnoznanstvenih besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; učbeniška gradiva za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika skozi čas; dvo- in večjezični avtorji ter avtorice pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; sodobni pristopi, metode in nove tehnologije v poučevanju in usvajanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (na osnovnih in srednjih šolah ter gimnazijah, na univerzi ipd.); slovenska kulturna dediščina pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; kulturološki in ekološki tematski sklopi pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; vloga arealov pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika.
Keywords: slovenščina kot drugi in tuji jezik, izobraževanje, medkulturnost, didaktika, jezikoslovje, literarna veda.
Published in DKUM: 02.12.2022; Views: 890; Downloads: 197
Full text (5,64 MB)
This document has many files! More...

Abstract: V magistrskem delu Vključevanje otroka tujca v slovensko govorno okolje kot učna pomoč smo v teoretičnem delu na podlagi domače in tuje literature predstavili teoretična izhodišča na področjih jezika in govora. Opredelili smo področje migracij in vključevanja otrok migrantov v slovenski šolski sistem. Pri tem smo pregledali tudi zakonsko podlago in usmeritve na tem področju. V empiričnem delu smo predstavili namen in metodologijo naše raziskave. V praktičnem delu magistrskega dela smo predstavili potek štirinajstmesečne raziskave. Raziskavo smo uredili v kronološkem zaporedju, z opisi srečanj, prepisi pogovorov in fotografijami izdelkov in delovnih gradiv. Sproti smo analizirali dečkov napredek pri razvijanju besedišča, razumevanju, oblikovanju stavkov in razvijanju pisnih ter bralnih sposobnosti. Skozi potek raziskave smo ugotovili, da je deček na vseh omenjenih področjih zelo napredoval. Največjo efektivnost pa so pokazale aktivnosti, ki so bile povezane s praktičnim delom ali z dečkovimi osebnimi izkušnjami in življenjem. Ugotovili smo, da boljše znanje jezika pomaga pri hitrejšem in efektivnejšem vključevanju v novo socialno okolje. Hkrati pa smo opazili, da je v slovenskem šolskem sistemu pri integraciji otrok tujcev v novo okolje premalo pozornosti posvečeno pridobivanju jezika tega okolja.
Keywords: otroci tujci, učna pomoč, slovenščina kot drugi tuji jezik, učna pomoč tujcu, otroci migranti
Published in DKUM: 18.02.2021; Views: 1256; Downloads: 269
Full text (1,38 MB)

Abstract: Metodologija poučevanja tujega jezika se je skozi stoletja močno spreminjala ter s tem tudi vloga prevajanja in uporaba tujega in maternega jezika, kar je privedlo do ločevanja med poučevanjem tujega jezika, ki je usmerjeno v jezikovno rabo, in poučevanjem, ki je usmerjeno v analizo jezika. Takšno razlikovanje je prevladovalo v posameznih zgodovinskih obdobjih in se kazalo v številnih metodah, kot npr. slovnično-prevajalni metodi, direktni metodi, avdiolingvalni metodi, posredovalni metodi in kasneje v komunikacijskem pristopu. V teoretičnem delu smo najprej utemeljili pojme materni jezik, drugi jezik, tuji jezik, prevajanje in tolmačenje ter jezikovno posredovanje. Preučili smo posamezne jezikovne metode oziroma pristope ter se osredinili na uporabo J1 in TJ ter vlogo prevajanja. Literatura si je glede uporabe J1 in TJ zelo neenotna, saj številni teoretiki navajajo le pozitivne in negativne vidike, ki služijo le kot vodilo, kajti na koncu je odločitev, kdaj in koliko uporabljati materni jezik pri poučevanju tujega jezika, prepuščena učiteljem. V tem kontekstu smo pojasnili pozitivne in negativne strani uporabe J1 ter pozitivne in negativne strani uporabe prevajanja. Predstavili smo Skupni Evropski jezikovni okvir (SEJO), ki je pomemben dokument za jezikovno poučevanje in za katerega lahko trdimo, da vse bolj prevzema vlogo novega sodobnega pristopa. V literaturi lahko pogosto zasledimo nenatančno in dvoumno uporabo izrazov prevajanje in tolmačenje, ki naj bi bilo (ali pa tudi ne) prisotno v razredu pri poučevanju tujega jezika na osnovnošolski ali srednješolski ravni. Pogosto ni natančne obrazložitve, da gre pri tem za jezikovno posredovanje, ki ga ne moremo enačiti s strokovnim oziroma poklicnim prevajanjem in tolmačenjem. Iz tega razloga smo si pogledali, kako SEJO definira pojem prevajanja oziroma jezikovnega posredovanja. V magistrski nalogi smo v prvem delu empiričnega dela s pomočjo anketnih vprašalnikov, pripravljenih za dijake 2. letnikov različnih srednjih šol, ugotavljali, kolikšno je razmerje uporabe J1 in TJ pri nemščini kot drugem tujem jeziku. Zanimalo nas je, kako so dijaki zadovoljni z razmerjem uporabe J1 in TJ, saj pri takšnih stvareh pogosto nimajo možnosti soodločanja. Zanimalo nas je, kaj konkretno poteka v J1 in kaj v TJ in ali dijaki vrednotijo mešano uporabo materinščine in tujega jezika kot pomembno in uporabno sporazumevalno dejavnost ali ne. V drugem delu empiričnega dela smo se posvetili trem učbeniškim kompletom za poučevanje nemščine kot drugega tujega jezika, saj nas je v pričujoči raziskavi zanimalo, ali vsebujejo kakršnekoli naloge, kjer bi se od učencev zahtevalo prevajanje oziroma jezikovno posredovanje. Analiza raziskave je pokazala, da je delež uporabe TJ večji kot delež uporabe J1, vendar se nekoliko razlikuje na posamično šolo. Ugotovili smo, da več kot polovici dijakov (56 %) razmerje uporabe J1 in TJ, ki ga zaznavajo pri pouku nemščine, zelo ustreza, 24 % ne ustreza in 20 % vprašanih je vseeno, kolikšna je uporaba J1 in TJ. Ugotovili smo, da so si dijaki iz vseh treh srednjih šol relativno enotni, kaj poteka v J1 in kaj v TJ. Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja potekata samo v TJ, le en dijak od 88 je zapisal, da v J1. Tudi, kar se tiče ohranjanja discipline, so bili dijaki skoraj enotni, da učitelj uporablja predvsem J1, le nekaj izjem je zapisalo, da TJ. Pri ostalih dejavnostih, kot so podajanje navodil učitelja, razlaga snovi ter komunikacija med učiteljem in dijaki ter skupinsko delo, le-te potekajo po mnenju dijakov tako v J1 kot v TJ, torej v mešani obliki. Le dijaki Prve gimnazije Maribor so skoraj enotno podali mnenje, da pri njih razlaga snovi in komunikacija med učiteljem in dijaki potekata v TJ. Ugotovili smo, da je slaba polovica dijakov že bila soočena s prevajanjem oziroma jezikovnim posredovanjem ter da dva od treh učbeniških kompletov vsebujeta naloge, kjer se od dijaka zahteva prevajanje oziroma jezikovno posredovanje.
Keywords: jezikovno posredovanje, prevajanje, materinščina, drugi tuji jezik, nemščina, poučevanje tujega jezika
Published in DKUM: 22.09.2020; Views: 1508; Downloads: 138
Full text (2,91 MB)