| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 27
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Rdeča armada in osvoboditev prekmurja leta 1945: kolektivna memorija lokalnega prebivalstva : magistrsko delo
Darjan Lorenčič, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga se ukvarja s prihodom Rdeče armade v Prekmurje in osvoboditvijo pokrajine leta 1945. Metodološko se naloga naslanja na analizo zbranih ustnih pričevanj posameznikov, ki vzdržujejo kolektivno memorijo na prihod rdečearmejcev, in so ali sami doživeli ta prelomni dogodek ali pa so povzeli pričevanja svojcev. Pričevanja so obenem komparativno analizirana s podatki, ki jih dobimo v arhivskih, časopisnih in drugih virih ter v najbolj relevantni literaturi. Ponujajo nam originalni vpogled v dojemanje takratnih dogodkov iz perspektive lokalnega prebivalstva. Pri priklicevanju preteklih dogodkov v spomin odigra ključno vlogo kolektivna memorija, zato je v uvodnem delu pojasnjen koncept le-te, kar je bistveno za razumevanje delovanja spomina v odnosu do kolektivnega. Naloga je nato razdeljena na dva glavna dela: v prvem je nanizana naracija dogodkov, ki so sledili do osvoboditve, s poudarkom na vojaških operacijah Rdeče armade, ki so prikazane tudi s pomočjo vojaških zemljevidov; medtem ko drugi del temelji na pričevanjih in zajema dogodke od prihoda rdečearmejcev do utrditve nove jugoslovanske oblasti po vojni.
Keywords: Prekmurje, osvoboditev 1945, Rdeča armada, druga svetovna vojna, pričevanja, kolektivna memorija.
Published in DKUM: 03.08.2022; Views: 46; Downloads: 6
.pdf Full text (9,91 MB)

2.
Izbrana mladinska dela o holokavstu
Ana Korošec, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava temo holokavsta v izbranih mladinskih delih. V prvem delu je podan teoretični okvir, ki zajema kratek pregled druge svetovne vojne, opis najbolj znanih koncentracijskih taborišč, kot so Auschwitz, Dachau in Mauthausen, opredelitev holokavsta in mladinske književnosti, značilnosti leposlovnih del za odrasle in mladinskih leposlovnih del o holokavstu ter opis literarnih vrst analiziranih del, v katerih se pojavlja tema holokavsta, s poudarkom na dnevnikih, spominih in zgodovinskih romanih. Holokavst, sistematični genocid, ki ga je med drugo svetovno vojno izvajala nacistična Nemčija s svojimi zavezniki, je navdihnil številne literarne ustvarjalce. Analiza vseh šestnajstih leposlovnih del, med katerimi prevladujejo zgodovinski romani, temelji na njihovi zunanji (število poglavij) in notranji zgradbi (zgodba, snov, teme, motivi, oznaka literarnih oseb, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik, slog, ideje in sporočilo). Analizirana besedila so razvrščena glede na to, ali je avtor hkrati tudi literarni lik oziroma pripovedovalec (dnevniki, spomini) ali ni vpleten v zgodbo (zgodovinske kratke zgodbe, zgodovinske povesti, zgodovinski romani). Neposredna pričevalca holokavsta sta Anne Frank in Elie Wiesel, medtem ko ostali avtorji niso sami izkusili holokavsta, vendar preko literature ozaveščajo bralce o njem. Obravnavana leposlovna dela pomembno prispevajo k poznavanju holokavsta in spodbujajo k poglobljenemu premisleku o človeških vrednotah in smislu vojne.
Keywords: Druga svetovna vojna, nacistična koncentracijska taborišča, holokavst, otroške žrtve, mladinska književnost.
Published in DKUM: 19.10.2021; Views: 401; Downloads: 107
.pdf Full text (1,79 MB)

3.
Scharffova tehnika zasliševanja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Jerneja Borštnar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene tehnike zasliševanja, s poudarkom na Scharffovi zasliševalski tehniki. Izbrano Scharffovo tehniko skušamo primerjati z ostalimi tehnikami in opredeliti prednosti in slabosti le-te. Predstavljene so zasliševalske tehnike na splošno, problem prisilnih zaslišanj ter vzroki in morebitne posledice. Opisani so tudi zgodovina zasliševalskih tehnik, kako in kdaj so se le-te spreminjale. V drugem poglavju je govora predvsem o etičnosti zasliševanja, kaj bi bilo treba narediti, da bi bilo zaslišanje učinkovitejše. V tretjem poglavju so predstavljene vrste zasliševalskih tehnik (Reidova tehnika, modela ACID in PEACE, preiskovalni intervju za ugotavljanje spolnih zlorab otrok, zasliševanje s pomočjo hipnoze), ki pa so med seboj različne. V današnjem svetu se vsakodnevno srečujemo z novicami o hudih kaznivih dejanjih, ki pa niso razjasnjena, kdo je kaj storil, kdo je storilec in kdo ne. Strokovnjaki si za odkritje storilca pomagajo s številnimi tehnikami zasliševanja, a le-te niso vedno prave in primerne za odkritje resnice in storilca. V delu je podrobneje predstavljena Scharffova zasliševalska tehnika, ki je ime dobila po Hannsu Joachimu Gottlobu Scharffu, uspešnem zasliševalcu v času druge svetovne vojne. Njegova tehnika zasliševanja je bila ena redkih v tistem času, ki ni temeljila na psihični in fizični prisilili zaslišancev, da priznajo dejanje, a je bila kljub temu zelo učinkovita (Granhag, Kleinman in Oleszkiewicz, 2014). Scharffova tehnika, ki je bila namenjena zasliševanju ujetih vojnih pilotov, je temeljila predvsem na prijateljskem in gostoljubnem odnosu do zaslišancev (Toliver, 1997). Scharff je do odgovorov prišel s pripovedovanjem zgodb oz. dogajanja in občasno, ko se je ponudila priložnost, povprašal za dodatna pojasnila, tako da je sogovornik skoraj nevede priznal dejanje. Nikoli ni postavljal neposrednih vprašanj in izvrševal kakršnegakoli pritiska nad zaslišanci. Dajal je vtis, da pozna celotno situacijo in dogodke, kar je pri ujetnikih dajalo občutek, da tudi če kaj povedo, ne bodo povedali nič novega in neznanega (Granhag, Oleszkiewicz, Sakrisvold in Kleinman, 2019). Tako je Scharff postal eden uspešnejših zasliševalcev tistega časa. Njegova tehnika je bila po količini pridobljenih podatkov boljša od ostalih takratnih tehnik zasliševanja, pridobilo se je več informacij in pustilo manj negativnega priokusa pri zaslišanih vojnih ujetnikih (Oleszkiewicz, Granhag in Montecinos, 2014). Naredil je velik korak naprej, saj je bila njegova tehnika povsem drugačna, kot so jih bili vajeni pred tem. Zdi se, kot da Scharffova tehnika predstavlja nekakšno prelomno obdobje tehnikam zasliševanja, saj so se na podlagi le-te kasneje razvijale sodobnejše zasliševalne tehnike.
Keywords: diplomske naloge, zasliševalska tehnika, Hanns-Joachim Gottlob Scharff, druga svetovna vojna, nenasilje, drugačnost
Published in DKUM: 19.05.2021; Views: 498; Downloads: 71
.pdf Full text (1,22 MB)

4.
FOLKLORISTIČNA IN DIALEKTOLOŠKA ANALIZA USTVARJALNE DEJAVNOSTI IZBRANIH IZGNANCEV DRUGE SVETOVNE VOJNE
Andreja Bukovinski, 2010, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Namen diplomske naloge je bil predstaviti ustvarjalno delo treh izgnancev v drugi svetovni vojni: Antona Bukovinskega, Jožeta Zupančiča in Jakoba Viranta. Kar je vsem trem skupno, je izkušnja druge svetovne vojne in izgon iz domovine ter naselitev v tujo deželo. V izgnanstvu jim ni preostalo nič drugega, kot prilagoditev na novo okolje in boj za golo preživetje. Ves čas pa so ohranjali spomin na domače ognjišče in gojili upanje na vrnitev v domovino. Nekaj let so vsi trije čutili moč nemške okupacije. Svoje čutenje le-te pa so izražali preko literarnega ustvarjanja, nekateri že v izgonu in v ujetništvu, Anton Bukovinski pa predvsem po vrnitvi v domovino. Diplomsko delo prav tako prinaša rezultate raziskave jezikovnih značilnosti govora Velike Doline in Dobove na oblikoslovni, glasoslovni in skladenjski ravni. Na osnovi zbranega gradiva in strokovne literature sem govora umestila v narečni prostor. Posavsko narečje spada med južna štajerska narečja in je prehodno narečje med štajersko in dolenjsko narečno skupino. Govora Velike Doline in Dobove sodita v sevniško-krški govor prehodnega posavskega narečja, v katerem je več štajerskih značilnosti. V glasoslovju je viden predvsem starejši dolenjski razvoj, mlajše štajerske značilnosti pa so v večji meri vplivale na oblikoslovno podobo govora.
Keywords: Ključne besede: izseljenstvo, druga svetovna vojna, literarno ustvarjanje, dialektologija, posavsko narečje, sevniško-krški govor, krajevni govor Velike Doline in Dobove.
Published in DKUM: 29.01.2021; Views: 370; Downloads: 0

5.
Umetnost v času realsocializma v slovenskem slikarstvu
Katja Grašič, 2017, master's thesis

Abstract: Ideja socialističnega realizma se je izoblikovala v Sovjetski zvezi, in sicer na prvem zveznem kongresu sovjetskih pisateljev. Doktrino socialističnega realizma je leta 1934 razglasil Ždarov. V slovenskem prostoru se tovrstne težnje pojavijo v tridesetih letih 19. stoletja, vendar nikoli kot zavezujoča doktrina, temveč zgolj kot predlog delovanja umetnikov. Spremembe po socialistični preobrazbi so ustvarile tudi nove pogoje za kulturne dejavnosti. Socialistična načela družbene ureditve pospešijo razvoj ljudske kulturne ustvarjalnosti, umetnost postaja manj privilegij bogatašev, bolj se približuje ljudskim množicam, saj je vsebina tesno povezana z ljudskim življenjem. Kultura vedno bolj pridobiva politično vlogo. Realsocializem v slovenskem prostoru označuje zelo širok razpon del, sega od monumentalnih kompozicij, herojskih figur pa vse do skoraj intimističnih del. Viri del niso bili zgolj socialistični, ampak so slovenski umetniki kombinirali tudi svojo lastno umetniško tradicijo, predvojno umetnost. Obdobje socialističnega realizma v Jugoslaviji se polagoma končuje s sporom Jugoslavije in Sovjetske zveze v začetku petdesetih let 19. stoletja. Umetnostni prostor se počasi liberalizira in pojavi se zasuk k modernizmu.
Keywords: Socialistični realizem, slikarstvo, Jugoslavija, ideologija, Slovenija, povojno obdobje, druga svetovna vojna, socializem, 20. stoletje.
Published in DKUM: 19.07.2017; Views: 1278; Downloads: 151
.pdf Full text (1,04 MB)

6.
Izseljevanje iz Prekmurja v obdobju med letoma 1934 in 1941 v luči izbranih časnikov
Dejvid Balek, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja izseljevanje iz Prekmurja, pri čemer se osredotoča na obdobje med 9. oktobrom 1934 in 6. aprilom 1941. Izseljevanje so Prekmurci dojemali kot eno izmed možnosti za boljši način življenja. Razlogi za izselitev so bili različni, prevladovali pa so ekonomski. Izseljevanje je postalo del vsakdana Prekmurcev in je kmalu preraslo okvire zgolj socialnega problema. Izseljenci so se med seboj razlikovali glede na kraj izselitve ter čas njihove odsotnosti. Izseljevanje je imelo nekatere pozitivne posledice, npr. večanje kupne moči prebivalstva, ter nekatere negativne posledice, kot je pojav nelegalne trgovine z devizami. Osnovo temu delu predstavlja pregled časopisnih člankov iz časnikov Jutro, Murska krajina, Slovenec in Mladi Prekmurec. Zaradi večje objektivnosti so ugotovitve podprte še s pomočjo strokovne literature.
Keywords: Izseljevanje, sezonsko delo, Prekmurje, druga svetovna vojna, Aleksander I.
Published in DKUM: 18.07.2017; Views: 865; Downloads: 172
.pdf Full text (1,64 MB)

7.
Okraj Gornja Radgona 1945-1950
Ivan Rihtarič, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Okraj Gornja Radgona je meril 338,26 km² in imel 1947. leta 29.274 prebivalcev. Njegova obmejna lega ob Muri proti Avstriji mu je dajala poseben geopolitičen pomen v vsem obravnavanem obdobju (1945 – 1950). V okraju je prevladovala kmetijska posest (državna, zasebna in zadružna), industrija je bila slabo razvita, saj tudi ni bilo zadostnih naravnih pogojev za njen večji razvoj. Njegova obmejna lega je za nov komunističen režim predstavljala stalni problem zaradi ilegalnega prehajanja oseb čez državno mejo. V sosednji Avstriji je v britanskih zasedbenih silah in njeni vojaški obveščevalni službi (FSS) videl svojega sovražnika, ki želi zrušiti novonastajajoči sistem v Jugoslaviji. Režim je na vse mogoče načine preprečeval ljudem stike s sosednjim okrajem Radkersburg/Radgona in njegovim slovensko - nemškim dvojezičnim zaledjem petih vasi (tim. Radgonski kot). Vzpostavljanje nove politične ureditve po koncu druge svetovne vojne je bila v cilju enopartijskega sistema s Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ) kot edino in vodilno politično stranko. KPJ imela za varovanje novega družbenega sistema represivne subjekte: UDV (Uprava državne varnosti), NM (Narodna milica). KNOJ (Korpus narodne obrambe Jugoslavije) tožilstva, sodišča in zapori. Izvedla je tudi nasilno izselitev Apaških Nemcev v začetku 1946. leta ter kolonizacijo na to območje z naseljenci iz drugih območij Slovenije. Nasprotnike novega režima je KPJ videla v katoliški cerkvi, velikih kmetih in ilegalnih skupinah. Prav UDV je s svojo razvejano mrežo čez 400 sodelavcev (informatorji, agenti, ožje zveze), ki so delovali javno in prikrito v okraju kot tudi v Radgonskem kotu. odkrivala in sodiščem predajala resnične in domnevne nasprotnike novega režima. Disertacija je strokovni izziv zgodovinarjem za raziskovanja tega obdobja v še drugih političnih okrajih tedanje Slovenije in tudi med zamejskimi Slovenci.
Keywords: Gornja Radgona, okraj, reka Mura, druga svetovna vojna, UDV (uprava državne varnosti), KPJ (Komunistična partija Jugoslavije), Radgonski kot
Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 2513; Downloads: 396
.pdf Full text (31,95 MB)

8.
ODVETNIK PO LETU 1850 V SLOVENSKEM PRAVNEM PROSTORU
Tanja Belina, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V svoji diplomski nalogi sem predstavila razvoj odvetništva na Slovenskem po letu 1850. Zaradi boljšega in celostnega vpogleda bralca sem uvodoma opisala še zametke in razvoj do tega leta. V prvem delu sem se osredotočila na začetek razvoja, tj. od antične dobe, urejenosti v habsburški monarhiji, do sprejema pomembnega predpisa za odvetništvo leta 1868 – Odvetniški sodni red. Na Slovenskem Odvetniški sodni red pomeni pomembno prelomnico, saj predstavlja začetek organiziranega delovanja odvetništva. Kot »žrtev« oblastnih predpisov o podeljevanju advokature lahko izpostavim dr. Franceta Prešerna, kar sem povzela v posebej njemu namenjenem poglavju. Od reda dalje so se zakoni na tem področju spreminjali in dopolnjevali. V Sloveniji trenutno velja Zakon o odvetništvu iz leta 1993, z nadaljnjimi spremembami. Zadnja takšna sprememba je bila 30. 6. 2016. Ker vsakokratna družbeno-politična klima odločilno vpliva na predpise in odseva smernice oblasti, sem za obdobje med in po svetovnima vojnama na kratko povzela in opisala zakone, saj so pomembno vplivali na stopnje razvoja odvetništva vse do današnje stopnje. Prav tako je za odvetnika pomembno, da se vseskozi izobražuje, pozna osnove komuniciranja in nastopanja ter da s svojim vedenjem in ravnanjem ne škoduje ugledu odvetništva. Njegovo celostno podobo zaokrožuje tudi njegova retorika, pravila o posredovanju dovoljenih informacij o primerih in način oblačenja, kar sem predstavila v drugem delu te naloge. Odvetnik ni ločen od ostalega družbenega življenja, ampak je še kako vpet v človekovo življenje. Vsled tega so nekateri v pravu izobraženi pesniki in pisatelji na podlagi pravne prakse dobili dober vir za svoja literarna dela. Pomembno osebnost v advokaturi je predstavljala dr. Ljuba Prenner, ki je bila odvetnica in pisateljica. Njo in nekaj nam bolj poznanih in vidnejših literatov sem predstavila v zadnjem delu te naloge.
Keywords: odvetništvo, habsburška monarhija, Odvetniški sodni red, prva svetovna vojna, druga svetovna vojna, Zakon o odvetništvu
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1055; Downloads: 104
.pdf Full text (1,12 MB)

9.
Pomen in delovanje dvojnih vohunov med drugo svetovno vojno : diplomsko delo univerzitetnega študija
Anja Golja, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo govori o drugi svetovni vojni in delovanju obveščevalnih služb v tem obdobju. Opisuje na kakšen način so obveščevalne službe in njihova uporaba dvojnih vohunov vplivala na izid vojne in kateri so bili najbolj znani primeri dvojnih vohunov. Analizirali smo delovanje najbolj znanih dvojnih vohunov med tem obdobjem in s tem ugotovili pomen njihovega delovanja na končno zmago zaveznikov. Druga svetovna vojna velja za eno najbolj krvavih obdobij v človeški zgodovini. Začela se je leta 1939, ko je Nemčija pod poveljstvom Adolfa Hitlerja napadla najprej Poljsko, nato pa z bliskovito vojno nadaljevala po Evropi. Drugo svetovno vojno lahko označimo kot totalno vojno, saj so se bitke odvijale po celem svetu, vključeno pa je bilo večina svetovnih držav. Vojna se je končala leta 1945 po kapitulaciji Nemčije maja in nato septembra še Japonske. Med drugo svetovno vojno je imela pomembno vlogo obveščevalna dejavnost. Ta ima veliko različnih definicij, v širšem smislu pa pomeni rezultat zbiranja, analiz, združevanja in interpretacije podatkov, ki zadevajo določene vidike v tuji državi in ki so ali bodo pomembni za načrtovanje lastnim politikom. Obveščevalno dejavnost izvajajo obveščevalne službe, ki podatke zbirajo, jih združujejo v analitične izdelke in posredujejo naročnikom. Obveščevalne službe praviloma delujejo pod okriljem politične oblasti na katere tudi vpliva njihovo delovanje. Pomembno vlogo imajo v času kriznih situacij in vojn. Med drugo svetovno vojno so v okviru obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti države uporabljale vohune. Najbolj razvito tehniko vohunstva so imeli v Veliki Britaniji pod vodstvom MI5 in MI6. V sistemu dvojne kombinacije so odkrili in spreobrnili sovražne vohune, kar jim je prineslo veliko prednost pred drugimi državami. Dvojni vohuni so postali pomembno orožje s katerimi so države vplivale na izide bitk, saj so imeli dostop do informacij o oborožitvi in načrtih vojaških operacij. Prav tako so lahko uspešno dezinformirali nasprotnika, kar je veliko pripomoglo k vojaškim uspehom. Pri svojem delu pa so morali biti zelo previdni, saj so delovali pri dveh obveščevalnih službah in niso smeli narediti nobene napake, ki bi njihovo dvojno delovanje lahko razkrila.
Keywords: druga svetovna vojna, obveščevalna dejavnost, vohunstvo, dvojni vohuni, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.11.2016; Views: 1518; Downloads: 238
.pdf Full text (542,84 KB)

10.
Gorenjski mobiliziranci v nemški vojski 1943-45
Monika Kokalj Kočevar, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Po začetku druge svetovne vojne v Sloveniji in razdelitvi ozemlja je nemški okupator po odhodu okupacijskih enot vzpostavil svojo civilno upravo v Spodnji Štajerski in v t. i. Južni Koroški. To upravno enoto, ki jo je sestavljalo šest nekdanjih gorenjskih okrajev, pozneje preoblikovanih v tri okrožja in jugoslovanski del Koroške, je najprej vodil namestnik koroškega deželnega vodje Franz Kutschera, od decembra 1941 naprej pa koroški deželni vodja Friedrich Rainer. Teritorialno je ozemlje spadalo pod XVIII. vojaško okrožje. V dogovoru med vodjo civilne uprave in skupino oboroženih oddelkov nemške nacionalsocialistične stranke, ki je bila pristojna za Južno Koroško, so poleti 1941 po nemškem modelu in podobnih vzpostavitvah v zasedenih deželah s civilno upravo ustanovili na Spodnjem Štajerskem in Južni Koroški enote vermanšafta, ki so bile podrejene SA skupini Südmark. Po organizacijski vzpostavitvi in imenovanju vodij je potekalo do oktobra 1941 evidentiranje gorenjskih mož v starosti od 18 do 45 let. Čeprav je bilo po odloku o vzpostavitvi enot SA Wehrmannschaft iz leta 1939 služenje prostovoljno, so ga na Gorenjskem predstavljali kot dolžnost in obveznost. Enote vermanšafta so v nasprotju z vermanšaftom na Štajerskem opravljale le polvojaško urjenje, sodelovale na različnih dogodkih in zbirale sredstva za različne formacije in skupine. Vodje in podvodje vermanšafta so se usposabljali v šoli za vodje v Rogaški Slatini, skupaj s štajerskimi vermani. Do spomladi 1942 število vermanov na Gorenjskem ni preseglo 17.000 mož. Vermani so bili po hierarhičnem sistemu SA v okviru enot vključeni v »Wehrmannschaftsbrigade Oberkrain«. Od zgodnje pomladi so vermane vključevali v različne enote krajevnih straž, h orožnikom in t. i. Nujni tehnični pomoči. Od januarja 1942 je bila na Gorenjskem ustanovljena nacionalsocialistična stranka NSDAP. Že od spomladi so pozivali Gorenjce k prostovoljni priključitvi v Waffen SS, vendar je bilo zelo malo odziva. 7. julija 1942 je gauleiter Friedrich Rainer uvedel t. i. dolžnost do služenja v državni delovni službi in vojaško dolžnost. Z razglasom je 27. septembra 1942 podelil Gorenjcem državljanstvo na preklic, in sicer v povezavi z odlokom nemškega notranjega ministrstva z dne 14. oktobra 1941. Formalnopravno sicer Gorenjske zaradi različnih razlogov niso nikoli vključili v Tretji rajh, so pa za prebivalce Gorenjske s podelitvijo državljanstva začeli veljati isti zakoni kot na ozemlju matične Nemčije. Tako so tudi vojaški prijavni uradi, ki so bili vzpostavljeni decembra 1941 pozvali občinske urade, naj pripravijo evidence letnikov, ki bi bili vpoklicani v nemško vojsko. Od novembra 1942 so potekali nabori moških letnikov od 1916 do 1926, pričeli so z naborom letnikov 1923 in 1924, na koncu so avgusta 1943 vpoklicali v državno delovno službo RAD letnik 1926. Prvi vpoklicanci so bili letniki 1923 in 1924, v RAD taborišča pa so bili poslani januarja 1943. Po polletnem služenju v RAD so vpoklicance pošiljali v različne rezervne vojaške enote, kjer so jih usposobili za bojevanje na fronti. Največ gorenjskih vojakov je bilo poslanih na vzhodno fronto. Skupno število prisilno mobiliziranih presega 11.000. Na bojiščih jih je umrlo čez 1700, številni so padli v anglo-ameriško ali rusko ujetništvo. Iz slovenskih ujetnikov, ki so bili zajeti na fronti v Normandiji, so v Veliki Britaniji ustanovili jedro 5. prekomorske brigade, v Sovjetski zvezi pa je bila ustanovljena 1. jugoslovanska brigada in tankovska brigada. Številni so na fronti dezertirali in se priključili osvobodilnim gibanjem po Evropi. Več tisoč jih je uspelo dezertirati v partizanske enote v Sloveniji, nekaj sto se jih je priključilo tudi Gorenjski samozaščiti. Po koncu vojne so se iz različnih ujetniških taborišč vračali še vse do sredine petdesetih let. Status prisilnega mobiliziranca po vojni je bil odvisen od situacije v ožjem domačem okolju. Veliko jih je bilo obravnavanih kot državljani drugega razreda, imeli so težave pri šolanju, zaposlitvi,
Keywords: druga svetovna vojna, Gorenjska, vermanšaft, prisilna mobilizacija, nemška vojska, ujetniška taborišča, zavezniki, partizanske enote, protipartizanske enote
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 2813; Downloads: 362
.pdf Full text (6,62 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica