| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 23
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Ženske in otroci - najpogostejše žrtve nasilja in zlorab v družini
Anja Aleksič, 2021, master's thesis

Abstract: Nasilje v družini, žrtve katerega so večinoma ženske in otroci, spada med najpogostejše kršitve človekovih pravic in kršitve človekovega dostojanstva ter diskriminacijo žensk. Za problematiko nasilja v družini in boj proti njemu je izjemnega pomena, da se o njem govori. Družba mora ponotranjiti dejstvo, da ne gre za problem, ki spada v zasebno sfero posamezne družine, temveč gre za problem celotne družbe in družbeno odgovornost nosi vsak izmed nas. Potrebno je doumeti pogostost nasilja v družini in se prenehati slepiti o »redkosti« tega pojava, saj je popolnoma mogoče, da je tudi nekdo od naših bližnjih žrtev družinskega nasilja, pa tega ne upa priznati, ker se tako kot večina žrtev boji, da mu nihče ne bo verjel, da pomoči ne bo dobil ali da bo po priznanju samo še huje. Kolektivno družbeno zavedanje in družbena odgovornost sta seveda izjemnega pomena, vendar je za reševanje dotične problematike v prvi vrsti odgovorna država, ki se mora reševanja lotiti celovito. Za obravnavanje nasilja v družini mora zagotoviti celoten zakonodajni in politični okvir, poskrbeti pa mora tudi za uspešno sodelovanje institucij, organov in organizacij, ki predstavljajo državno mrežo izvajalcev pomoči. S posebnimi programi je potrebno pomoč nuditi tudi povzročiteljem nasilja, ki so se nasilnega vedenja naučili tekom življenja, vendar se lahko takšnega vedenja odvadijo in ga spremenijo, če se problema zavedajo, želijo delati na sebi, so pripravljeni na spremembo in imajo ob sebi ustrezno strokovno podporo. Najpomembnejše pa je sporočilo za vse žrtve, povzročitelje nasilja in celotno družbo, da je nasilje popolnoma nesprejemljivo, da zanj ni nikakršnega opravičila ter da je zanj vedno odgovoren izključno povzročitelj sam, nikoli žrtev.
Keywords: družinsko pravo, družina, družinska razmerja, nasilje v družini, zloraba v družini, žrtve nasilja in zlorab v družini, Zakon o preprečevanju nasilja v družini
Published: 10.03.2021; Views: 81; Downloads: 35
.pdf Full text (2,19 MB)

2.
Sporazumna razveza pri notarju
Ksenija Vrbnjak, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Zakonska zveza lahko preneha zaradi različnih okoliščin, ki jih v 95. členu našteva Družinski zakonik, to so: smrt enega od zakoncev, razglasitev pogrešanega zakonca za mrtvega, razveljavitev zakonske zveze in razveza zakonske zveze. Družinski zakonik navaja naslednje možne načine razveze zakonske zveze: razveza zakonske zveze na tožbo, sporazumna razveza zakonske zveze in sporazumna razveza zakonske zveze pri notarju. V diplomskem delu je natančneje predstavljen nov način razveze zakonske zveze tj. razveza zakonske zveze pri notarju, ki je Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih še ni poznal, jo je pa uvedel Družinski zakonik. Tovrstna razveza zakonske zveze je uvedena z namenom, da bi med zakoncema, ki nimata skupnih mladoletnih otrok, postopek razveze zakonske zveze stekel hitreje in enostavneje. Hkrati pa naj bi prispeval tudi k razbremenitvi in hitrejšemu delovanju še tako preobremenjenih sodišč. Vendar vse ni tako enostavno, kot se morda zdi na prvi pogled, saj morajo za tovrstno razvezo zakonske zveze biti izpolnjene določene zahteve, da se lahko zakonca razvežeta pri notarju. Družinski zakonik navaja naslednje zahteve: da zakonca nimata skupnih otrok, nad katerimi bi izvajala starševsko skrb; da se sporazumeta o delitvi skupnega premoženja in o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, v katerem živita in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje, in brez svoje krivde ni zaposlen. Šele ko se o vsem navedenem sporazumeta, lahko pri notarju zahtevata, da sestavi notarski zapis sporazuma zakoncev o razvezi zakonske zveze. O uspešnosti tovrstne razveze zakonske zveze zaenkrat še ne moremo govoriti, saj gre za nov institut, ki se bo začel uporabljati šele naslednje leto (april 2019). Razveza zakonske zveze pri notarju je v Španiji v uporabi že od leta 2015. Uvedli so jo z istim namenom kot pri nas, tj. da bi razbremenili tamkajšnja preobremenjena sodišča in zakoncema, ki nimata skupnih mladoletnih otrok ali otrok s posebnimi potrebami, poenostavili postopek razveze zakonske zveze. Po podatkih iz leta 2016 se je pri notarju v Španiji razvezalo zgolj 6,3% zakoncev, kar pod vprašanje postavlja učinkovitost, sicer dobrega namena tamkajšnjih in naših zakonodajalcev, z vidika razbremenitve sodišč. V Španiji, enako kot pri nas, ni potreben obstoj razloga za razvezo zakonske zveze. Razvezo zakonske zveze lahko zahteva en od zakoncev ali oba zakonca ali en zakonec s soglasjem drugega. Dodatna zahteva, ki je naše pravo ne pozna, je, da mora od sklenitve zakonske zveze poteči vsaj 3 mesece, razen v zakonsko določenih izjemah. Zakonca v Španiji imata tudi možnost, da se ne razvežeta ter se odločita zgolj za prenehanje življenjske skupnosti.
Keywords: družinsko pravo, zakonska zveza, prenehanje zakonske zveze, razveza zakonske zveze, razveza zakonske zveze pri notarju, notar, razveza zakonske zveze v Španiji
Published: 21.09.2018; Views: 1585; Downloads: 228
.pdf Full text (774,62 KB)

3.
Vloga in pomen sodnega izvedenca v družinsko pravnih sporih
Iva Maček, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Družinsko pravo kot del civilnega prava je zaradi svoje vsebine za razliko od drugih področjih prava zelo specifično pravno področje. Zakonsko je urejeno z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, s tem zakonom pa se v skladu s 1. členom urejajo zakonska zveza, razmerje med starši in otroki in med drugimi sorodniki, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. V sodne družinske postopke so poleg polnoletnih oseb, vključene tudi mladoletne osebe oziroma otroci. Sodišče je v skladu z načelom največje otrokove koristi primorano vedno zasledovati koristi otroka, ko odloča o trenutnih in nadaljnjih razmerah v družini. Otroci po Ustavi Republike Slovenije v skladu s 56. členom uživajo posebno varstvo in skrb.
Keywords: sodni izvedenec, družinsko pravo, družinski postopek, izvedensko mnenje
Published: 21.09.2018; Views: 816; Downloads: 144
.pdf Full text (1,04 MB)

4.
Nadomestno materinstvo in varstvo otrokovih koristi
Suzana Kraljić, 2015, professional article

Abstract: Nadomestno materinstvo predstavlja danes v mnogih državah občutljivo politično, družbeno in pravno temo, saj pomeni, včasih celo ultima ratio, možnost pridobitve otroka, ki ga pari niso mogli pridobiti po naravni poti. Države članice EU danes vodijo dokaj enotno politiko na tem področju ter prepovedujejo nadomestno materinstvo, vendar pa je npr. dovoljeno v posameznih državah ZDA, na Tajskem, Rusiji in Indiji, kamor odhajajo z namenom pridobitve otroka po poti nadomestnega materinstva tudi "evropski" pari. Nadomestno materinstvo pomeni danes še mnoga odprta pravna vprašanja, s katerimi se posledično ukvarjajo tako nacionalna sodišča kakor tudi ESČP in SEU (npr. zadevi C-363/12 in C-167/12). V pričujočem primeru Paradiso in Campanelli proti Italiji so se italijanska sodišča ukvarjala s problematiko veljavnosti posvojitve, izigranjem prava ter neskladnostjo z italijanskim javnim redom, zaradi česar je bil otrok nameravanim staršem odvzet. Zaradi takšne odločitve italijanskega sodišča je bila vložena pritožba na ESČP ter zatrjevana kršitev 8. člena EKČP. ESČP je ugotovilo kršitev, saj je potrdilo, da je med pritožnikoma in otrokom bilo vzpostavljeno de facto družinsko življenje, kljub pomanjkanju bioloških vezi. Priznana jima je bila odškodnina, a otrok jima ni bil vrnjen, zaradi česar sta se pritožila na Veliki senat ESČP.
Keywords: družinsko pravo, oploditev z biomedicinsko pomočjo, nadomestno materinstvo, Sodišče EU
Published: 02.08.2018; Views: 421; Downloads: 55
.pdf Full text (370,48 KB)
This document has many files! More...

5.
Namestitev otroka v drugo državo članico
Suzana Kraljić, 2014, professional article

Keywords: družinsko pravo, skrbništvo, namestitev otroka, Sodišče EU
Published: 02.08.2018; Views: 509; Downloads: 25
.pdf Full text (358,62 KB)

6.
Rejniška pogodba: primerjava med Slovenijo in Hrvaško
Sara Šešerko, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V Ustavi Republike Slovenije predstavlja starševstvo temeljno človekovo pravico vsakega posameznika. Ker rejništvo predstavlja enega izmed posegov v to pravico, je to institut, ki zahteva ažurno prilagajanje pravni ureditvi in tudi preverjanje v praksi. Otrok se v Republiki Sloveniji namesti v rejništvo, v kolikor nima svoje družine ali če iz kakšnih drugih razlogov ne more prebivati pri svojih starših. Preden pa lahko rejnik začne izvajati rejništvo, mora izpolniti določene pogoje in pridobiti dovoljenje za izvajanje rejništva, pri čemer je slovenska pravna ureditev zelo podobna hrvaški. V Republiki Sloveniji bo po novi zakonodaji poslej večjo vlogo pri odločanju o rejništvu imelo sodišče, medtem ko v hrvaški pravni ureditvi, to vlogo nosi še vedno center za socialno delo. Bistvo diplomskega dela, je v okviru postopka oddaje rejenca v rejništvo, sklenitev rejniške pogodbe, ki ima tudi določeno pogodbeno vsebino. Po hrvaški zakonodaji je ta vsebina širša, čeprav jo opredeljuje zgolj en zakon. Pomembno je poudariti tudi, da rejniško pogodbo na Hrvaškem sklene pristojni center za socialno delo na področju stalnega prebivališča rejnika in rejnik, pri nas pa pristojni center za socialno delo na področju stalnega prebivališča rejenca in rejnik. Naša zakonodaja glede rejništva je obsežnejša, vprašanje pa je ali je tudi boljša in učinkovitejša.
Keywords: Rejništvo, rejniška pogodba, družinsko pravo, Slovenija, Hrvaška.
Published: 18.07.2018; Views: 836; Downloads: 222
.pdf Full text (881,24 KB)

7.
Harmonizacija evropskega družinskega prava ter vpliv na slovensko družinsko zakonodajo
Jakob Mavrin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavan proces harmonizacije Evropskega družinskega prava ter posledično njegov vpliv na slovensko družinsko zakonodajo. Delo prikazuje delovanje pomembnejših organizacij, ki imajo veljavo pri prizadevanju poenotenja in prilagajanja družinskega prava v Evropski uniji. Najprej smo prikazali vzroke za harmonizacijo in pristojnosti EU pri omenjenemu pristopu. Nadaljevali smo z uredbami, jih analizirali ter vsebinsko povzeli. V zvezi z delovanjem Sodišča Evropske unije smo izpostavili pomembnosti ter obravnavali vplivne primere. Posvetili smo se Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnim svoboščinam in Evropskem sodišču za človekove pravice, ki deluje v okviru Sveta Evrope. Nadaljevali smo z organizacijo CEFL, povzeli načela Evropskega prava, ki predstavljajo modern sklop ne zavezujočih družinskih načel. Za konec smo analizirali na referendumu ovržena Družinski zakonik in novelo zakona ZZZDR-D ter poskušali ugotoviti vpliv delovanja zgoraj navedenih organizacij na področje družinskega prava v Republiki Slovenji.
Keywords: harmonizacija, poenotenje, družina, družinsko pravo, države članice, pravni sistemi.
Published: 18.11.2016; Views: 670; Downloads: 78
.pdf Full text (1,23 MB)

8.
IZVRŠEVANJE STARŠEVSKE SKRBI: PREDSTAVITEV IN PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN ITALIJO
Alenka Škof, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Roditeljska pravica je pravica staršev, v okviru katere skrbijo za korist svojih mladoletnih otrok. Gre za skupek pravic in dolžnosti staršev do svojih otrok. Temelj pravic in dolžnosti izhaja iz ustave RS, katera v 54. členu določa, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. V mednarodnih dokumentih je izraz roditeljska pravica nadomestil izraz starševska skrb. Gre za širši pojem. Ne obsega le pravice in dolžnosti naravnih staršev, temveč tudi tistih oseb, ki jih pravo šteje za starše, torej posvojiteljev. V Sloveniji je področje družinskega prava urejeno v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v katerem se še vedno uporablja izraz roditeljska pravica. V Italiji je to področje urejeno v Civilnem zakoniku, in sicer v prvi knjigi. Leta 2013 je zakonodajni odlok na podlagi reforme iz leta 2012 prinesel spremembe v Civilni zakonik, med katerimi je bil tudi prehod roditeljske pravice v starševsko odgovornost.
Keywords: roditeljska pravica, starševska skrb, starševska odgovornost, dolžnosti staršev, pravice otrok, izvrševanje roditeljske pravice, odnos med starši in otroki, družinsko pravo
Published: 19.09.2016; Views: 1099; Downloads: 141
.pdf Full text (723,36 KB)

9.
10.
PRIMERJAVA SKLENITVE ZAKONSKE ZVEZE IN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA PO PRAVU SREDNJEGA VEKA IN KANONSKEGA PRAVA
Petra Muhič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Zakonska zveza je običajno eden najpomembnejših institutov oziroma mejnikov v življenju človeka, predvsem iz socialnega, družbenega in družinskega vidika. Zakonska zveza je vrednota in temeljni pravni postulat družbe, ki pa se razlikuje glede na različna kulturna okolja in obdobja zgodovine. Zakonska zveza je pravni institut, ki je tesno povezan z družino in družinskih življenjem, saj je le-ta največkrat temeljni cilj in pomembna posledica sklenitve zakonske zveze med osebama različnega spola. Družina je trajna skupnost, je posledica pravnega akta, kjer so vzpostavljeni osebni odnosi in čustvena navezanost med partnerjema različnih spolov, starši in otroci. Zakonska zveza, pravni institut, kakor ga poznamo danes, ima svoje korenine v srednjem veku. Družba srednjega veka je bila razslojena, kljub temu so bile posledice sklenitve zakonske zveze, ne glede na stan iz katerega sta izhajala sklenitelja, povsem enake. Izhodišča zakonske zveze so se dokončno oblikovala v Dekretu Tametsi leta 1563. Kot tak je pravni institut zakonske zveze s svojimi posledicami ostal nespremenjen. Codex iuris canonici iz leta 1983 s svojim predhodnikom in imenovanim Dekretom potrjuje to trditev za področje kanonskega prava in ODZ iz leta 1811 s svojimi novelami iz začetka 20. stoletja za civilno področje. Vse do konkordatov države z KC v 18. in 19. stoletju, je odločilno vlogo pri sklepanju zakonske zveze imela KC s svojimi predstavniki, šele druga polovica 19. stoletja prenese pristojnost v celoti na državne organe.
Keywords: zakonska zveza, družina, družinsko življenje, dedovanje, srednji vek, fevdalizem, kanonsko pravo, ZCP, ODZ, KC
Published: 06.07.2015; Views: 877; Downloads: 333
.pdf Full text (797,09 KB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica