| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SPODBUJANJE DRUŽINSKEGA BRANJA
Lidija Slapnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava spodbujanje domačega družinskega branja. Namen takšnega branja je spodbuditi starše, da ohranijo oblike družinskega branja, kot so to počeli v prvem razredu, tako dolgo, kot bo njihov otrok to želel. Branje knjig otrokom ustvarja toplino in krepi čustvene vezi v družini. Poleg tega dobro in pomirjevalno vpliva tudi na starše, saj skupaj z otroki uživajo in vstopajo v domišlijske svetove. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali didaktični koncept zbirke Knjiga pred nosom podpira cilje učnega načrta ali gre le za še en poskus na tržišču, ki je namenjen v prvi vrsti ustvarjanju dobička na podlagi videza, da gre za didaktično »igračo«. V prvi fazi se je ugotavljalo, ali didaktični instrumentarij z nalogami pred branjem, s spodbudami in ustvarjanjem pričakovanj, ustrezno pripravlja otroke na skupno ali samostojno branje. Druga faza je bila usmerjena k preverjanju, ali didaktični instrumentarij z nalogami med branjem, z vprašanji in nalogami, ustrezno fokusira otroke na bistvene podatke v literarnem besedilu in tako uresničuje cilje učnega načrta. V tretji fazi je bilo preverjeno, ali didaktični instrumentarij z nalogami po branju ustrezno usmerja bralce k urejanju vtisov, zapisovanju podatkov, vrednotenju in na ta način podpira cilje učnega načrta. Podatki za rešitev raziskovanega vprašanja so bili pridoblejeni iz zbirke domačega branja Knjiga pred nosom. V raziskovani vzorec so bile vključene knjige: Astrid Lindgren: Brata Levjesrčna; Desa Muck: Anica in grozovitež; Roald Dahl: Matilda; Ela Peroci: Moj dežnik je lahko balon; Niko Grafenauer: Pedenjped. Nalogam iz didaktičnega instrumentarija sem določila ciljno naravnanost in nato te cilje primerjala s cilji učnega načrta. V diplomski nalogi sta zajeti deskriptivna in kavzalno-neekspreimentalna metoda.
Keywords: Ključne besede: branje, domače branje, družinsko branje, spodbujanje branja.
Published: 19.01.2011; Views: 2497; Downloads: 385
.pdf Full text (1,10 MB)

2.
BRALNA ZNAČKA KOT PROJEKT SPODBUJANJA BRANJA V VRTCIH
Urška Breznik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Bralna značka kot projekt spodbujanja branja v vrtcih je empirično delo, kjer je bralna značka predstavljena kot projekt spodbujanja branja pri predšolskih otrocih v vrtcih in kot projekt družinskega branja. Spodbujanje branja je zelo pomembna lastnost pismenosti, ki vključuje različne oblike spodbujanja branja v domačem okolju ter v vrtcu, med katere zagotovo spada tudi Predšolska bralna značka, ki je projekt Društva Bralna značka Slovenije. Predšolska bralna značka je projekt spodbujanja branja, v katerega je vključena večina slovenskih vrtcev in vsako leto več skupin otrok. Izvajanje branja za bralno značko v vrtcih je različno poimenovano, vsem pa je skupno to, da starše in otroke s pomočjo vzgojiteljev mentorjev spodbuja k družinskemu branju. Najpomembnejšo vlogo pri predšolski bralni znački ima vzgojiteljica, ki skuša s pomočjo tega gibanja pri otrocih in starših vzbuditi ljubezen do knjig in jih spodbuditi k skupnemu branju slikanic in pravljic ter »pobralnem« ustvarjanju. Bralna značka v šolskem letu 2010/2011 beleži 50 let spodbujanja branja in s svojimi dejavnostmi pomembno vpliva na pismenost Slovencev že vrsto let.
Keywords: Ključne besede: branje, spodbujanje branja, družinsko branje, Predšolska bralna značka.
Published: 05.09.2011; Views: 3745; Downloads: 565
.pdf Full text (1,43 MB)

3.
POVEZANOST DRUŽINSKE PISMENOSTI Z OPRAVLJANJEM BRALNE ZNAČKE V 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Simona Grobin, 2015, master's thesis

Abstract: Družinska pismenost nima natančno opredeljene definicije, saj se pri nas ta izraz ne uporablja v tolikšni meri in je preveden iz family literacy. Družinska pismenost obsega različne dejavnosti, ki so povezane z branjem, prepoznavanjem znakov, napisov, s pisanjem, z izražanjem s pomočjo ilustracije in druge. Za boljše razumevanje in predstavo o družinski pismenosti obstajajo tudi različni programi za njeno razvijanje. Poleg vseh programov in dejavnosti, ki spodbujajo družinsko pismenost, so za spodbujanje le-te zelo pomembne tudi knjižnice, ki organizirajo različne dejavnosti za spodbujanje družinskega branja in družinske pismenosti Ena izmed dejavnosti, ki spodbuja družinsko branje, je branje za predšolsko bralno značko, pri kateri imajo največjo vlogo starši. Starši morajo namreč otroku prebrati knjige, ki jih otroci v vrtcu predstavijo svoji vzgojiteljici. Predšolska bralna značka pa se nadaljuje z bralno značko v osnovni šoli. Ti dve bralni znački se razlikujeta predvsem v bralcu. V osnovni šoli začnejo otroci samostojno brati knjige, ki jih morajo običajno predstaviti učiteljem. Branje za bralno značko je prostovoljna dejavnost, ki poteka vseh 9 let osnovnošolskega izobraževanja. Na opravljanje bralne značke vplivajo predvsem pozitivne izkušnje, ki so jih otroci pridobili v predšolskem obdobju, zato je branje predšolskemu otroku izredno pomembna dejavnost, saj vpliva na nadaljnje branje otrok v osnovni šoli in tudi kasneje v življenju. Z branjem si namreč tako otroci kot tudi starši bogatijo besedni zaklad.
Keywords: družinska pismenost, bralna značka, predšolska bralna značka, družinsko branje, motivacija
Published: 08.10.2015; Views: 895; Downloads: 103
.pdf Full text (1,74 MB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica