| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vpliv usklajevanja delovnega in družinskega življenja na zavzetost zaposlenih pri delu
Jasmina Žnidaršič, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija je razdeljena na tri glavne dele, in sicer na teoretični del, empirični del in zaključni del. V teoretičnem delu smo z namenom predstavitve področja analizirali obstoječo literaturo in predhodne raziskave ter opisali vse proučevane koncepte, to je usklajevanje dela in družine, ter vse tri ravni, ki vplivajo na usklajevanje (posameznik, organizacija in država), zadovoljstvo z življenjem in delom ter zavzetost. V drugem, empiričnem delu smo na osnovi pregleda literature postavili izhodiščni model in izvedli raziskavo med zaposlenimi v slovenskih podjetjih, katere cilj je bil postaviti celovit model, ki bo pojasnil vpliv dejavnikov na vseh treh ravneh (posameznik, organizacija, država) na usklajevanje dela in družine, ter povezavo z zavzetostjo pri delu. Raziskavo smo izvedli v obliki študije primera. Pripravili smo kvotni vzorec glede na velikost podjetja, pri čemer smo zaradi preobsežnosti števila podjetij izločili mikropodjetja. V raziskavo smo tako vključili pol odstotka vseh podjetij v Sloveniji, kar pomeni 2 veliki, 10 srednjih in 38 malih podjetij, pri čemer smo se pri velikih in srednjih omejili na proizvodna podjetja. V raziskavo so bili vključeni vsi zaposleni v teh podjetjih, od katerih je anketni vprašalnik skupaj v celoti izpolnilo 343 zaposlenih. Po izvedeni raziskavi smo s pomočjo metode SEM in drugih statističnih analiz preverili povezave med proučevanimi koncepti v našem modelu. V tretjem delu doktorske disertacije smo kot rezultat raziskave in analize podatkov izdelali končni model vpliva usklajevanja dela in družine na zavzetost zaposlenih ter razložili rezultate. V raziskavi smo ugotovili, da na usklajevanje dela in družine pomembno vplivajo dejavniki na ravni posameznika (osebnost, podpora partnerja in otroci), organizacije (zahtevnost dela, podpora vodstva in sodelavcev, družini prijazni ukrepi) in države (zadovoljstvo z materinskim in očetovskim dopustom ter posameznikova percepcija podpore države). Ugotovili smo tudi, da usklajevanje dela in družine pomembno vpliva na zadovoljstvo posameznika pri delu in v še večji meri na zadovoljstvo v življenju. Zadovoljstvo pri delu in v življenju sta medsebojno pozitivno povezana. Ugotovili smo tudi, da usklajevanje dela in družine pozitivno vpliva na zavzetost zaposlenih pri delu, kar je bila glavna teza naše doktorske disertacije, na zavzetost pri delu pa pozitivno vpliva tudi posameznikova percepcija podpore organizacije pri usklajevanju dela in družine. Poleg tega pa na zavzetost posameznika pri delu pozitivno vplivata tudi zadovoljstvo pri delu in zadovoljstvo v življenju. S pomočjo analize predhodne literature in rezultatov lastne raziskave smo dokazali pomembne povezave med vsemi proučevanimi koncepti. Dodano vrednost doktorske disertacije pa poleg izdelanega modela predstavljajo tudi sklepne ugotovitve, ki ponujajo tako možnosti za nadaljnje raziskovanje kot tudi praktično vrednost za podjetja. Oblikovani končni model predstavlja celovit in razširjen model, ki povezuje štiri pomembne koncepte: usklajevanje dela in družine, zadovoljstva pri delu in z življenjem ter zavzetost posameznika pri delu. Dodana znanstvena vrednost doktorske disertacije je interdisciplinarni pristop proučevanja, ki zajema tako kadrovski kot psihološki vidik proučevanja obravnavane problematike. Glavni znanstveni prispevek je torej izdelan celovit model, ki vključuje vse segmente in je zapolnil vrzel v znanstveni literaturi ne le v Sloveniji, temveč tudi v svetu. Rezultati doktorske disertacije imajo tudi praktično vrednost, saj model organizacijam ponuja vpogled v to, kako lahko ukrepi podjetja, ki pomagajo zaposlenemu usklajevati delovno in družinsko življenje in ob tem upoštevajo potrebe in želje zaposlenih, pripomorejo k večji zavzetosti zaposlenih na delovnem mestu ter s tem dosežejo cilj, h kateremu stremijo vsa podjetja – to sta večji dobiček in večja konkurenčnost na trgu.
Keywords: delo, zaposleni, zavzetost, družinsko življenje, usklajevanje, zadovoljstvo.
Published: 12.03.2021; Views: 191; Downloads: 66
.pdf Full text (2,50 MB)

2.
Vpliv dela od doma na družinsko življenje
Barbara Sečkar, 2020, master's thesis

Abstract: Delo od doma postaja kot ena izmed fleksibilnih oblik zaposlitve zaradi napredka na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije vedno bolj razširjena oblika dela. Pogosto se omenja tudi kot družini prijazna organizacija, s katero lahko delavci dosežejo večje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Obstajajo pa tudi študije, ki kažejo, da lahko fleksibilnost prej koristi delodajalcu ali organizaciji ne pa tudi družini zaposlenega. Tako obstaja nesoglasje v obstoječih raziskavah o tem, ali delo od doma spodbuja kakovost družinskega življenje ali pa ga ogroža. Zaključno delo je razdeljeno na teoretični in empirični del in se osredotoča na preučevanje vpliva, ki ga ima delo od doma na različne sfere družinskega življenja. Naloga temelji na kvalitativnem pristopu, podatki pa so bili pridobljeni s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. Izsledki raziskave potrjujejo, da delo od doma prinaša za družinsko življenje več prednosti kot slabosti, saj omogoča več časa z družino, prinaša prednosti za izboljšanje družinskih odnosov, olajša opravljanje gospodinjskih opravil, tako da se jih lahko prilagodi potrebam delavcev ter prispeva k zmanjšanju konflikta med obema domenama. Delo od doma pomembno vpliva tudi na spremembo v količini ur, namenjenih za delo, kar pa je odvisno predvsem od organizacije dela in discipliniranosti delavca. Čeprav delo od doma ne prispeva k enakomernejši porazdelitvi gospodinjskih opravil med spoloma, prinaša za družinsko življenje več prednosti kot slabosti, zato lahko zaključimo, da upravičeno nosi naslov družini prijazna organizacija dela.
Keywords: delo od doma, teledelo, delo na daljavo, družina, družinsko življenje
Published: 02.03.2021; Views: 479; Downloads: 120
.pdf Full text (1,04 MB)

3.
Težave, ki se pojavljajo v družini odvisnega od alkohola
Monika Murko, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Alkohol je v Sloveniji lahko dostopna psihoaktivna snov in je povzročitelj različnih težav, s katerimi se soočajo svojci odvisnega od alkohola. Alkohol prinaša v družine konflikte, nesoglasja, otroci odhajajo od doma, v družbi pa prihaja do nasilja, kriminalnih dejanj in prometnih nesreč. Namen zaključnega dela je predstaviti odvisnost od alkohola in ugotoviti, s katerimi težavami se soočajo člani družine s svojcem, odvisnim od alkohola. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela, kjer smo podatke zbrali v obliki anket. Analizo smo izvedli s pomočjo 48 anketirancev. Rezultati: Rezultati naše raziskave so pokazali, da je 94 % anketirancev mnenja, da je svojec, odvisen od alkohola vplival na odnose v njihovi družini. Spremembe so se kazale najpogosteje kot konflikti v družini, nato pa kot nerazumevanje, psihične in fizične težave svojca ali otroka, izogibanje stiku s prijatelji, znanci ter strah pred posmehovanjem. Diskusija: Prekomerno uživanje alkohola je težava, ki ne prizadene samo posameznika, temveč celotno družino. Zato je potrebno, ko se posameznik odloči za zdravljenje, da se vključi celotna družina. V veljavi so različni ukrepi, s katerimi želimo izboljšati življenje, povezano z alkoholom in zmanjšati posledice, kot so prometne nesreče, agresivnost, konflikti v družinah, neustrezno vedenje in poseganje mladostnikov po alkoholu.
Keywords: Družinski člani, družinsko življenje, problemi, odnos, zloraba alkohola
Published: 07.10.2020; Views: 155; Downloads: 41
.pdf Full text (1,30 MB)

4.
Vpliv certifikata družini prijazno podjetje na zaposlene v podjetju x
Tina Rotar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na problematiko usklajevanja dela in družine. Zanimal nas je predvsem vpliv vpeljave certifikata Družini prijazno podjetje na lažje usklajevanje tako delovnih kot družinskih obveznosti. V teoretičnem delu smo predstavili obe področji življenja, tako delo kot družino, konflikt kot predhodnik usklajevanja ter kaj in kdo pravzaprav vpliva na uspešno usklajevanje dela ter družine. Naprej smo se dotaknili opisa certifikata Družini prijazno podjetje, kako ga podjetje pridobi ter na kakšen način ga vpelje v podjetje oziroma preko katerih ukrepov podjetje lahko zaposlenim olajša situacijo. V empiričnem delu smo preko anketnega vprašalnika raziskovali, kakšni so odzivi zaposlenih na izvajanje ukrepov ter koliko in kateri ukrepi jim pravzaprav najbolj koristijo pri lažjem usklajevanju dela in družine.
Keywords: Delo in družina, družinsko življenje, delovno življenje, certifikat Družini prijazno podjetje, usklajevanje dela in družine
Published: 15.01.2020; Views: 369; Downloads: 47
.pdf Full text (775,76 KB)

5.
Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja v občini Komenda
Vida Kokalj Ficko, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali temo usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, ki je v današnjem času zelo aktualna. Opisali smo, kako je to področje urejeno v državi oziroma kateri so ukrepi, s katerimi država pripomore k lažjemu usklajevanju. Opisali smo tudi teoretične pojme, povezane z delom in zaposlitvijo, ter razložili vlogo ženske kot matere in moškega kot očeta v družini. Raziskavo smo izvedli v občini Komenda, ki je ena izmed občin v Sloveniji, v kateri narašča priseljevanje mladih in posledično število družin z otroki. Raziskovali smo, ali so ženske še vedno bolj obremenjene glede vzgoje in gospodinjskih del in kakšna je pri tem vloga modernega očeta oziroma partnerja. Proučevali smo porazdeljenost gospodinjskih del med partnerjema in ali še vedno prevladuje tradicionalna vloga ženske kot skrbnice družine. Iskali smo odgovor, ali delodajalci razumejo težave, ki jih imajo zaposleni z usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja. Zanimalo nas je tudi, ali so fleksibilne oblike delovnega časa v pomoč pri usklajevanju poklicnega dela in zasebnega življenja oziroma ali se zaposleni starši odločijo to pravico tudi koristiti in kaj jih ovira pri odločitvi za delo s skrajšanim delovnim časom. Ugotovili smo, da imajo moški pri iskanju zaposlitve prednost pred ženskami in da delodajalci pogosto raje zaposlijo moške, saj se predpostavlja, da so bolj predani delu in karieri, ženske pa so bolj usmerjene v družino in dom. Ugotovili pa smo tudi, da se zaposlitev velikokrat ponudi, ko je prava oseba ob pravem času na pravem mestu in ni odvisno od tega, katerega spola je.
Keywords: • družina, • poklicno delo, • družinsko življenje, • usklajevanje, država
Published: 05.05.2017; Views: 1318; Downloads: 144
.pdf Full text (756,96 KB)

6.
ŽENSKE MED DRUŽINO IN KARIERO
Neža Plestenjak, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Sodobni čas nenehnih in velikih sprememb prinaša tudi spremembe tradicionalne vloge, ki je v družbi pripadala ženski. Pomen žensk se sicer povečuje, zdi pa se, da se povečujejo tudi bremena, ki jim jih prinaša potreba po uskladitvi dela doma in v službi. Pričujoča diplomska naloga se ukvarja s problematiko zaposlovanja žensk in z usklajevanjem družinskih in službenih obveznosti. V teoretičnem delu smo predstavili zgodovino zaposlovanja žensk in kdaj se je začela njihova dvojna obremenjenost, kakšen vpliv ima materinstvo na kariero in na položaj žensk na trgu dela. V nadaljevanju smo se osredotočili še na različne oblike pomoči države in delodajalcev in predstavili, kako zaznavamo dvojno obremenjenost žensk v Sloveniji. Namen diplomskega dela je bil predstaviti dejavnike, ki vplivajo na odločitev za materinstvo in na kasnejše usklajevanje kariere in družine, in jih preveriti tudi v empiričnem delu naloge. V izhodišču smo postavili več raziskovalnih vprašanj, ki smo jih z analizo podatkov, zbranih z anketnim vprašalnikom, poskusili potrditi oziroma ovreči. Tako smo poskušali poiskati mogoče rešitve, ki bi prispevale k razbremenitvi žensk.
Keywords: Materinstvo, družinsko življenje, zaposlitev, usklajevanje, certifikat »družini prijazno podjetje«.
Published: 10.11.2016; Views: 674; Downloads: 107
.pdf Full text (1,33 MB)

7.
USKLAJEVANJE POKLICNEGA IN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA ZAPOSLENIH V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVO MESTO
Mateja Šimec, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenih v Splošni bolnišnici Novo mesto sestavljata dva dela. Prvi del je teoretični, v katerem smo predstavili družinsko in poklicno življenje, zadovoljstvo zaposlenih in usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. V nadaljevanju smo predstavili projekt Družini prijazno podjetje, katerega del je tudi Splošna bolnišnica Novo mesto (SBNM) ter certifikat Družini prijazno podjetje (DPP). Drugi del naloge je empirični, kjer smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili med zaposlenimi v SBNM, da bi ugotovili, kako zaposleni v SBNM usklajujejo družinsko in poklicno življenje, kakšni so odzivi zaposlenih na izvajanje ukrepov za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja v sklopu certifikata DPP in koliko ti ukrepi dejansko pripomorejo k lažjemu usklajevanju družinskega in poklicnega življenja zaposlenih v povezavi z zadovoljstvom zaposlenih. Ugotovili smo, da skoraj polovica anketiranih zaposlenih porabi za neplačano delo več kot 17 ur/teden, kar predstavlja zelo velik delež »prostega« časa glede na način dela v bolnišnici. Večino anketiranih zaposlenih usklajevanje delovnih in družinskih (zasebnih) obveznosti obremenjuje. Z usklajevanjem pa so najbolj obremenjene mame, stare do 40 let, z enim ali več otrokom, starim do 11 let. Rezultati so pokazali, da je »Izboljšati komuniciranje med podrejenimi in nadrejenimi o željah zaposlenih« tisti predlagani ukrep, ki bi po mnenju večine vprašanih najbolj pripomogel k lažjemu usklajevanju dela in družinskih (zasebnih) obveznosti. Z raziskavo smo tudi ugotovili, da je po mnenju anketiranih zaposlenih ukrep »Filozofija/načela vodenja (naklonjenost družini)« tisti od ponujenih ukrepov, ki se v bolnišnici izvajajo, ki je najbolj ustrezen in od katerega imajo zaposleni največ koristi pri usklajevanju dela in družine.
Keywords: družinsko življenje, poklicno življenje, zadovoljstvo zaposlenih, usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, certifikat Družini prijazno podjetje
Published: 13.10.2016; Views: 1526; Downloads: 309
.pdf Full text (620,49 KB)

8.
Ženska v antični Grčiji in Rimu
Tjaša Jerič, 2015, master's thesis

Abstract: Položaj ženske v Grčiji se je skozi časovna obdobja starogrške države spreminjal. V zgodnjem obdobju, je bila ženska skoraj enakovredna moškemu, nato se je položaj močno poslabšal. Družbena depriviligiranost ženske se je kazala že ob njenem rojstvu, ko je bila nemalokrat prepuščena na milost in nemilost na kraju izpostavitve. Če jo je družina obdržala, je bila deležna najosnovnejše izobrazbe. Skozi vsa življenjska obdobja je bila podrejena moškemu, sprva očetu, po poroki možu. Njena družbena vloga je bila omejena na rojevanje dobrih državljanov. Najbolj cenjena je bila, ko je igrala vlogo pokorne, ustrežljive in tihe gospodinje, ki je za zidovi domačega gospodinjstva tkala, predla, vzgajala otroke ter nadzirala hišne sužnje. V javnem življenju se ni smela velikokrat pojavljati, razen ob različnih praznikih, kjer so imele ženske nepričakovano veliko vlogo. Tudi rimska ženska je bila vedno v senci moških. Rimska deklica je bila deležna skromnejše izobrazbe v primerjavi z dečkom. Skozi zgodovino rimske države se je izboljševal tudi položaj ženske. Kljub temu, da je bila njena domena predvsem delo v hiši, vzgoja otrok ter nadzor sužnjev, pa so se rimske ženske velikokrat pojavljale tudi v javnem življenju. Tako kot grška ženska, je tudi Rimljanka imela zelo pomembno vlogo pri religiji in na javnih praznovanjih. Prav tako je bila njena prioritetna naloga rojevanje otrok. Sprva je bila pod oblastjo očeta ali moža, nato pa je postala pomemben člen pri odločanju o svojem življenju.
Keywords: antika, položaj ženske, grška ženska, rimska ženska, družinsko življenje, javno življenje, vloga ženske
Published: 29.10.2015; Views: 4566; Downloads: 569
.pdf Full text (1020,41 KB)

9.
STRES IN OBREMENITEV MEDICINSKIH SESTER V INTENZIVNI TERAPIJI
Dolores Leskovar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Obremenitev oziroma preobremenitev je ena izmed najpogostejših vzrokov stresa. Poklic medicinski sester velja za enega izmed najbolj stresnih poklicev. Enote intenzivne terapije zagotavljajo visoko stopnjo specializirane oskrbe življenjsko ogroženih pacientov. Medicinske sestre zagotavljajo kontinuirano 24-urno, zahtevno zdravstveno nego življenjsko najbolj ogroženim pacientom, zato je namen diplomskega dela ugotoviti, kako se v enoti intenzivni terapiji s stresom in z obremenitvami soočajo medicinske sestre. Metode: Za izdelavo diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo. S pomočjo študija domače in tuje literature smo predstavili teoretična izhodišča. Kot inštrument raziskave smo uporabili anonimen vprašalnik, ki vsebuje 20 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 40 medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege v enotah intenzivne terapije. Rezultati: Anketirani so mnenja, da je vsakodnevni stik z življenjsko ogroženimi pacienti in že sama narava dela v enotah intenzivne terapije za zaposlene stresna in obremenjujoča. Kar 20 (50,0 %) zaposlenih meni, da je izjemno streseno in da je stresno 19 (47,5 %). Do večjih delovnih obremenitev privede premalo kadra, naporen fizičen položaj in povečana zahtevnost dela pri pacientih. Simptomi bolezni, ki jih kot posledica stresa navajajo zaposleni in so najpogosteje prisotni, so utrujenost, glavoboli, nespečnost. Sklep: Mnenja smo, da imajo medicinske sestre dovolj strokovnega znanja za prepoznavanje začetnih znakov stresa in za odkrivanje vzrokov stresa in preobremenitev. Potrebno je razmišljati pozitivno in se veseliti vsakega novega dneva.
Keywords: Stres, pacient, družinsko življenje, zdravje, delovna obremenitev.
Published: 24.09.2015; Views: 1500; Downloads: 192
.pdf Full text (307,98 KB)

10.
PRIMERJAVA SKLENITVE ZAKONSKE ZVEZE IN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA PO PRAVU SREDNJEGA VEKA IN KANONSKEGA PRAVA
Petra Muhič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Zakonska zveza je običajno eden najpomembnejših institutov oziroma mejnikov v življenju človeka, predvsem iz socialnega, družbenega in družinskega vidika. Zakonska zveza je vrednota in temeljni pravni postulat družbe, ki pa se razlikuje glede na različna kulturna okolja in obdobja zgodovine. Zakonska zveza je pravni institut, ki je tesno povezan z družino in družinskih življenjem, saj je le-ta največkrat temeljni cilj in pomembna posledica sklenitve zakonske zveze med osebama različnega spola. Družina je trajna skupnost, je posledica pravnega akta, kjer so vzpostavljeni osebni odnosi in čustvena navezanost med partnerjema različnih spolov, starši in otroci. Zakonska zveza, pravni institut, kakor ga poznamo danes, ima svoje korenine v srednjem veku. Družba srednjega veka je bila razslojena, kljub temu so bile posledice sklenitve zakonske zveze, ne glede na stan iz katerega sta izhajala sklenitelja, povsem enake. Izhodišča zakonske zveze so se dokončno oblikovala v Dekretu Tametsi leta 1563. Kot tak je pravni institut zakonske zveze s svojimi posledicami ostal nespremenjen. Codex iuris canonici iz leta 1983 s svojim predhodnikom in imenovanim Dekretom potrjuje to trditev za področje kanonskega prava in ODZ iz leta 1811 s svojimi novelami iz začetka 20. stoletja za civilno področje. Vse do konkordatov države z KC v 18. in 19. stoletju, je odločilno vlogo pri sklepanju zakonske zveze imela KC s svojimi predstavniki, šele druga polovica 19. stoletja prenese pristojnost v celoti na državne organe.
Keywords: zakonska zveza, družina, družinsko življenje, dedovanje, srednji vek, fevdalizem, kanonsko pravo, ZCP, ODZ, KC
Published: 06.07.2015; Views: 961; Downloads: 335
.pdf Full text (797,09 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica