| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Dejavniki družinskega okolja in somospoštovanje kot napovedniki agresivnega vedenjapri dijakih in študentih
Janja Gajšek, 2019, master's thesis

Abstract: Različne oblike agresivnega in delinkventnega vedenja so v porastu, tako med mladostniki v šoli kot v družbi nasploh, zato je dolgoročno raziskovanje dejavnikov, s katerimi bi lahko napovedali in predvideli razvoj agresivnega vedenja, zelo pomembno. Razumevanje razvoja agresivnosti in različnih oblik agresivnega vedenja je odločilno na številnih področjih psihološkega dela: v kliničnem in pedagoškem okolju kot tudi v psihoterapiji in preventivi duševnega zdravja. Šele ko razumemo posamezne dejavnike razvoja agresivnosti, lahko oblikujemo smernice za delo z mladimi in njihovimi starši oz. skrbniki ter odraslimi. Z raziskavo želimo preveriti odnos med agresivnim vedenjem ter samospoštovanjem in družinskimi dejavniki, kot so družinski procesi in vzgojni stil staršev, ter ugotavljati razlike v vedenju povzročiteljev nasilja glede na njihovo starost in spol. Za empirično raziskavo smo uporabili baterijo štirih vprašalnikov: Vprašalnik agresivnosti (AQ), Vprašalnik starševske avtoritete (PAQ), Lestvico družinskih procesov za adolescente (AFP) in Lestvico samospoštovanja (RSES). Mere zanesljivosti so bile na vzorcu zadovoljive. V raziskavo je zajetih 230 udeležencev, od tega 126 žensk in 104 moški; 129 srednješolcev in 101 študent. Povprečna starost anketirancev je 18, 74 let. Rezultati kažejo, da spremenljivka samospoštovanje na našem vzorcu pomembno negativno korelira z izraženostjo agresivnosti, kot tudi s podlestvicami posameznih oblik agresivnega vedenja. Z linearno regresijsko analizo ugotavljamo, da samospoštovanje na našem vzorcu statistično pomembno napoveduje fizično agresivnost, jezo, sovražnost in agresivnost – skupno. Pri analizi povezanosti agresivnega vedenja in vzgojnih stilov staršev ugotavljamo, da sta permisivni in avtoritarni vzgojni stil mame statistično pomembna napovednika agresivnosti, pri čemer je najpomembnejši pozitivni napovednik avtoritarni vzgojni stil. Prav tako prihaja do pomembnih povezav med agresivnostjo in spremenljivkami, ki se nanašajo na družinske procese. Spremenljivka konflikt je pozitivno povezana z vsemi podlestvicami agresivnega vedenja. Pri drugih spremenljivkah družinskih procesov (intimna komunikacija, komunikacija, sprejemanje) ni pomembnih povezav s podlestvicami agresivnosti. Analiza razlik po spolu je pokazala statistično pomembno razliko le pri fizični agresivnosti; pri moških je fizična agresivnost v povprečju bolj izražena kot pri ženskah. Razlike v izraženosti fizične agresivnosti se med dijaki in študenti niso pokazale. Omejitve raziskave vidimo tako na statističnem-psihometričnem kot tudi na vsebinskem področju. Nismo kontrolirali ali analizirali vseh dejavnikov, ki bi lahko vplivali na izraženost agresivnega vedenja (osebnostne lastnosti, dejavniki okolja ...). Študija temelji na samooceni udeležencev, kar onemogoča objektivnejše ocenjevanje vrednosti dobljenih rezultatov. Ključno prednost raziskave vidimo v pomembnosti proučevanja tematike agresivnega vedenja, saj je slednje vedno pogostejša težava v osnovnih in srednjih šolah.
Keywords: agresivnost, samospoštovanje, vzgojni stili, družinski procesi
Published: 20.12.2019; Views: 387; Downloads: 123
.pdf Full text (889,36 KB)

2.
Povezava družinskih procesov in osebnostnih značilnosti s tveganimi vedenji v mladostništvu
Tamara Zorko, 2018, master's thesis

Abstract: Mladostništvo je najbolj rizično razvojno obdobje za pojav tveganega vedenja, ki se pogosto prenaša tudi v kasnejša življenjska obdobja in ima številne negativne posledice tako za posameznika kot za njegovo okolico. Za učinkovito preprečevanje omenjenega vedenja je ključno ustrezno identificiranje občutljivih mladostnikov. Namen magistrskega dela je bil pojasniti vlogo družinski procesov in osebnostnih značilnosti pri pojavu tveganega vedenja. Vzorec je sestavljalo 185 mladostnikov. Uporabljeni so bili vprašalnik družinskih procesov (AFP), vprašalnik osebnostih značilnosti (BFI) ter vprašalnik tveganega vedenja (ARQ). Za preverjanje hipotez so bili uporabljeni t-test, Mann-Whitneyjev U test, korelacije ter multipla regresija. Izkazalo se je, da se tvegano vedenje negativno povezuje z bližino in podporo v družini, s sprejemljivostjo in vestnostjo ter pozitivno s konfliktom v družini in ekstravertnostjo. Ekstravertnost in odprtost se pozitivno povezujeta z iskanjem vznemirjenja, nevroticizem pa z antisocialnim vedenjem. Rezultati kažejo tudi, da se prepričanje o tveganosti negativno povezuje s tveganim vedenjem ter pozitivno z vestnostjo in nevroticizmom. Prav tako prepričanje o tveganosti negativno napoveduje tvegano vedenje, konflikt v družini in ekstravertnost pa ga napovedujeta pozitivno. Ugotovili smo tudi razlike med spoloma v prepričanju o tveganosti. Rezultati sicer nakazujejo tudi na razlike med spoloma v tveganem vedenju, vendar se te niso izkazale kot statistično pomembne. Omenjene ugotovitve odpirajo možnosti oblikovanja ustreznih preventivnih programov ter intervencij za preprečevanje tveganega vedenja pri mladostnikih.
Keywords: mladostništvo, tvegano vedenje, prepričanje o tveganosti, družinski procesi, osebnostne značilnosti, velikih pet faktorjev osebnosti
Published: 23.08.2018; Views: 511; Downloads: 105
.pdf Full text (864,60 KB)

3.
Konflikti med mladostniki in starši v povezavi s socioemocionalnim osebnostnim razvojem v mladostništvu
Nataša Barle, 2017, master's thesis

Abstract: Psihološkemu vidiku konfliktov med mladostniki in starši se na slovenskem prostoru namenja premalo pozornosti in je posledično neraziskano področje (Čotar Konrad, 2012). Glavni namen magistrskega dela je bil preučiti konflikte med mladostniki in starši v zgodnjem in poznem mladostništvu v povezavi s socioemocionalnim osebnostnim razvojem v mladostništvu. Vključenih je bilo 805 zgodnjih in poznih adolescentov. Uporabljeni so bili vprašalniki: Vprašalnik družinskih procesov AFP, Vprašalnik spoprijemanja s stresom COPE, Vprašalnik emocionalnih načinov spoprijemanja EAC, Issues Checklist IC (Prinz, Foster, Kent in O’Leary, 1979; Robin in Foster, 1988), Vprašalnik samopodobe SDQIII in uvodni vprašalnik; na prvih štirih instrumentih je bila opravljena faktorska analiza. Opravljena je bila validacija prevedenega instrumenta IC. Rezultati kažejo, da imajo ženske bolj intenzivne konflikte kot moški in da prihaja v zgodnji adolescenci do večih in intenzivnejših konfliktov med njimi in starši. Ne prihaja do statistično pomembnih razlik med konflikti glede na tip družine. Prihaja do statistično pomembnih razlik pri prisotnosti in intenzivnosti konflikov glede na osebo, na katero je mladostnik najbolj navezan. Podpora matere, nadzor in podpora očeta statistično pomembno napovedujejo prisotnost konfliktov; podpora matere, nadzor in bližina očeta pa intenzivnost konfliktov. Mladostnikova samoocena odnosa s starši negativno korelira s prisotnostjo in intenzivnostjo konfliktov. Izogibanje kot strategija soočanja pozitivno korelira s prisotnostjo konfliktov, medtem ko izogibanje, socialna podpora kot strategija soočanja in na čustva usmerjena strategije soočanja pomembno nizko pozitivno korelirajo s intenzivnostjo konfliktov. Mladostnikove strategije soočanja usmerjene na čustva in na socialno podporo so statistično pomemben moderator med njihovim odnosom s starši in konflikti med njimi; izogibanje in na problem usmerjene strategije soočanja nimajo moderacijskega učinka. Večja zaznana podpora očeta, večja uporaba strategije usmerjene na problem, manjša uporaba strategije izogibanja, manjša prisotnost konfliktov in moški spol napovedujejo boljšo mladostnikovo samopodobo.
Keywords: konflikti med mladostniki in starši, socioemocionalni osebnostni razvoj mladostnika, zgodnja in pozna adolescenca, mladostnikove strategije soočanja, samopodoba mladostnika, spol in starost mladostnika, družinski procesi staršev, intenzivnost in prisotnost konfliktnih vsebin.
Published: 18.09.2017; Views: 1226; Downloads: 226
.pdf Full text (2,29 MB)

4.
Družinski procesi in družinska struktura ter šolska uspešnost
Rudi Klanjšek, 2010, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Keywords: družinski procesi, družinska struktura, dijaki, dejavniki šolskega uspeha
Published: 07.06.2012; Views: 1356; Downloads: 67
URL Link to full text

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica