Search the digital library catalog

Abstract: Nasilje v družini predstavlja enega izmed najbolj problematičnih in hkrati najbolj prikritih tem današnje družbe. Gre za izjemno občutljivo tematiko, o kateri se ne govori veliko, predvsem iz vidika, da se izvaja v družini, torej v prostoru, kjer bi naj posamezniki uživali zasebnost, ljubezen in varnost. Ko se prostor, ki ga posameznik dojema kot varnega, spremeni v vir nasilja, so posledice za žrtve pogosto hude in dolgotrajne. Nasilje že nasploh pomeni hudo kršitev osnovnih človekovih pravic. Kadar se pa ta izvaja v družinskem okolju, pa pomeni tudi kršitev medsebojnega zaupanja ter spoštovanja. Država ima dolžnost varovati človekove pravice, pri tem pa posebno pozornost namenja žrtvam družinskega nasilja, ki sodijo med najbolj ranljive skupine v družbi. Najpogostejše žrtve tovrstnega nasilja so ženske in otroci. Država nosi posebno odgovornost, da zagotovi ustrezne institute za zaščito vseh žrtev družinskega nasilja, pri čemer mora biti v primeru otrok še posebej skrbna. Celovito ureditev tega področja predstavlja Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), kateri predvideva tudi ukrep za začasno razrešitev stanovanjske negotovosti žrtve, v kateri se znajde v trenutku, ko je primorana zaradi svoje varnosti zapustiti skupni dom, ki si ga deli s povzročiteljem nasilja. Čeprav ukrep predstavlja začasno varnost žrtvi in priložnost za življenja brez nasilja, smo kot družba odgovorni, da do problema pristopimo celovito – z ničelno toleranco do nasilja ter s ciljem, da do stanovanjske ogroženosti žrtve nasilja sploh ne prihaja.
Keywords: družinsko pravo, družinska razmerja, stanovanjsko varstvo, nasilje v družini, stanovanjska pravica
Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 19
Full text (1,89 MB)

Abstract: Nasilje v družini, žrtve katerega so večinoma ženske in otroci, spada med najpogostejše kršitve človekovih pravic in kršitve človekovega dostojanstva ter diskriminacijo žensk. Za problematiko nasilja v družini in boj proti njemu je izjemnega pomena, da se o njem govori. Družba mora ponotranjiti dejstvo, da ne gre za problem, ki spada v zasebno sfero posamezne družine, temveč gre za problem celotne družbe in družbeno odgovornost nosi vsak izmed nas. Potrebno je doumeti pogostost nasilja v družini in se prenehati slepiti o »redkosti« tega pojava, saj je popolnoma mogoče, da je tudi nekdo od naših bližnjih žrtev družinskega nasilja, pa tega ne upa priznati, ker se tako kot večina žrtev boji, da mu nihče ne bo verjel, da pomoči ne bo dobil ali da bo po priznanju samo še huje. Kolektivno družbeno zavedanje in družbena odgovornost sta seveda izjemnega pomena, vendar je za reševanje dotične problematike v prvi vrsti odgovorna država, ki se mora reševanja lotiti celovito. Za obravnavanje nasilja v družini mora zagotoviti celoten zakonodajni in politični okvir, poskrbeti pa mora tudi za uspešno sodelovanje institucij, organov in organizacij, ki predstavljajo državno mrežo izvajalcev pomoči. S posebnimi programi je potrebno pomoč nuditi tudi povzročiteljem nasilja, ki so se nasilnega vedenja naučili tekom življenja, vendar se lahko takšnega vedenja odvadijo in ga spremenijo, če se problema zavedajo, želijo delati na sebi, so pripravljeni na spremembo in imajo ob sebi ustrezno strokovno podporo. Najpomembnejše pa je sporočilo za vse žrtve, povzročitelje nasilja in celotno družbo, da je nasilje popolnoma nesprejemljivo, da zanj ni nikakršnega opravičila ter da je zanj vedno odgovoren izključno povzročitelj sam, nikoli žrtev.
Keywords: družinsko pravo, družina, družinska razmerja, nasilje v družini, zloraba v družini, žrtve nasilja in zlorab v družini, Zakon o preprečevanju nasilja v družini
Published in DKUM: 10.03.2021; Views: 1416; Downloads: 426
Full text (2,19 MB)