Search the digital library catalog

Abstract: Z razpadom partnerskega razmerja staršev, razpade tudi najpomembnejša celica otrokovega sveta in varnega okolja – njegova družina. Od ravnanja staršev ob tem dogodku je odvisno, kako bo razhod vplival na otroka. Če se bivša partnerja odločita za miren razhod, je ena izmed možnosti družinska mediacija, preko katere želijo medianti s pomočjo nepristranskega in nevtralnega mediatorja zaupno rešiti sporna vprašanja, ki izvirajo iz družinskopravnega razmerja. Kljub neformalnosti postopka se je potrebno držati načel, ki so temelj za uspeh in korektnost. Ves čas je v ospredju načelo največjih otrokovih koristi. O vprašanju, ali je otroka primerno vključiti v postopek družinske mediacije, pri nas odloča sodnik, na podlagi subjektivnih kriterijev. Otroka naj se vključi v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo, ko je torej dovolj star, da razume pomen postopka in posledice svojih odločitev. Konkretna starostna meja v predpisih ni določena, v praksi je izoblikovano okvirno starostno merilo, da se jih med tretjim in dvanajstim letom vključi pasivno, po dvanajstem letu pa pri odločanju sodelujejo aktivno, a le v postopkih, ki ga zadevajo (npr. stiki, v zadevah glede premoženja staršev ne). Stroka zagovarja stališče, da mora biti otroku dana priložnost izjaviti svoje mnenje, čeprav nasprotniki trdijo, da se s tem preloži odgovornost za odločitve iz staršev na otroke. Otroci in mladostniki lahko sodelujejo na predlog staršev, ali na lastno željo, posredno ali neposredno, a vedno v skladu z načelom prostovoljnosti.
Keywords: družinska mediacija, zakonski spori, razveza, vključevanje otrok, otrokove pravice, največje otrokove koristi
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1682; Downloads: 175
Full text (758,54 KB)

Abstract: Družinska mediacija se je v zadnjih letih tudi v Sloveniji uveljavila kot učinkovit način alternativnega reševanja družinskopravnih sporov. Družinski konflikti pogosto vključujejo tudi otroke, katerim moramo ob nenadnih življenjskih spremembah posvetiti posebno pozornost. Vključevanje otrok v mediacijo se je v praksi izkazalo kot pozitiven način, kako usmeriti pozornost udeleženih strank na ključno temo razprave varovanje otrokovih koristi. Mednarodni in nacionalni pravni akti dajejo pravno podlago in smernice mediatorjem, kako naj otroke vključujejo in kdaj je vljučevanje zanje primerno. Danes prevladuje mnenje pravnih strokovnjakov, naj se otroka vključuje, če je dovolj starostno in čustveno zrel razumeti dogajanje ter sposoben izraziti svoje mnenje. Otroka ne vključujemo v zadevah, ki se nanj neposredno ne nanašajo, saj bi v nasprotnem primeru lahko prenašali breme sprejemanja odločitev na njega. Mediator posebno skrb posveča odnosu med starši in otrokom, saj obstaja možnost, da bo prišlo do manupilacije, zlorab in drugih vrst pristikov, s strani udeležencev. Raziskava je posvečena predstavitvi položaja otroka v družinski mediaciji, njegovo vključevanje v sam postopek in načine varstva njegovih koristi, kot eno izmed temeljnih načel družinske mediacije. V uvodnem delu je predstavljena družinska mediacija, njena umeščenost v pravi red in temeljna načela, ki so vodilni standardi mediatorjevega dela. Nato se je avtorica osredotočila na problematiko in predstavitev pozitivnih in negativnih učinkov vključevanja otrok v mediacijo, analizo primernosti sprov za družinsko mediacijo v primerih, ko so ogrožene koristi otroka in predstavitvi dela mediatorja Evropskega parlamenta za mednarodne protipravne odvzeme otrok.
Keywords: družinska mediacija, pravice otrok, družinskopravni spori, načelo varstva otrokovih koristi, vključevanje otrok v mediacijo
Published in DKUM: 06.08.2014; Views: 2343; Downloads: 404
Full text (1,28 MB)

Abstract: Mediacija je zgodovinsko gledano, že zelo star izvensodni postopek reševanja sporov. Njeni začetki segajo že v čas sumerske kulture. Vseskozi je predstavljala sposobnost rešiti težavo brez posredovanja sodišča. Družinska mediacija je metoda, ki se uporablja za reševanje družinskih konfliktov, do katerih prihaja kljub veliki medsebojni čustveni povezanosti. Partnerja skleneta zakonsko zvezo, postaneta starša in s tem prevzameta veliko odgovornost. Vendar pa ob prenehanju njunega partnerskega odnosa, za vzdrževanje katerega se ali nista dovolj potrudila ali pa ni bilo mogoče najti rešitve, ne smeta pozabiti, da kljub vsemu, še vedno ostajata starša in da starševska vloga obstaja še naprej. Ob tem je potrebno urediti številna odprta vprašanja. Tako je družinska mediacija postopek reševanja nastalih sporov med zakoncema ob ločitvi ali razvezi, s katero se ob pomoči tretje nevtralne osebe, rešujejo odprta vprašanja glede delitve skupnega premoženja in glede urejanja razmerij med starši in otroki. V vsakem primeru ločitev staršev vpliva tudi na otroke. Pomembno je, da starša spore rešujeta čim manj obremenilno za otroke in da je takšen tudi pristop mediatorja, ki bi naj imel v ta namen ustrezna znanja in sodeluje kot udeleženec v postopku. Poglavitno vodilo družinske mediacije mora biti varstvo koristi otroka.
Keywords: mediacija, družinska mediacija, mediator, razveza zakonske zveze, zaščita otrok, otrokova korist
Published in DKUM: 08.05.2014; Views: 2337; Downloads: 318
Full text (1,13 MB)

Abstract: Mediacija je postopek alternativnega reševanja sporov, v katerem ena ali več nepristranskih tretjih oseb (mediatorjev) pomaga udeležencem, da se dogovorijo o spornih vprašanjih. Za spore, ki posegajo v razmerja med zakoncema (predvsem so povezani z razvezo zakonske zveze, ob tem tudi z delitvijo dotlej skupnega premoženja) ter spore glede urejanja razmerij med starši in otroki (npr. dodelitev otrok v varstvo in vzgojo) se uporablja družinska mediacija. Ta temelji na nekaterih, posebej za njen uspeh izredno pomembnih načelih (načelo prostovoljnosti, načelo fleksibilnosti postopka, načelo informiranosti, načelo nepristranskosti in nevtralnosti mediatorja, načelo zaupnosti, načelo varstva največje otrokove koristi) ter poteka v več fazah, ki jih zaradi neformalnosti postopka ni možno fiksno določiti. Zato so poudarek na določenih fazah mediacijskega postopka kot tudi opredelitev in razporeditev faz odvisni od posameznih mediatorjev in njihove fleksibilnosti, da faze prilagodijo potrebam strank. V Sloveniji se mediacija šele uveljavlja. Ključnega pomena je bil začetek izvajanja sodišču pridružene mediacije v letu 2001 na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Danes se na sodiščih izvaja tudi družinska mediacija, in sicer v t.i. družinskopravnih sporih. To so spori o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, spori glede izvrševanja pravice do stikov ter spori glede obsega in delitve skupnega premoženja. Statistični podatki o številu uspešno opravljenih mediacij na Okrožnem sodišču v Ljubljani kažejo, da se je od leta 2002 do leta 2007 število teh povečalo (od 14 na 155) in je bil njihov delež vsa ta leta približno enak (ca. 70 %). V letu 2008 pa se je število uspešno zaključenih družinskih mediacij nekoliko znižalo (na 143). Da bi mediacija postala še več uporabljana in uspešnejša, bi bilo treba ljudem vsekakor še bolj približati možnost reševanja spora z uporabo mediacije s posredovanjem informacij o tem, kaj mediacija je, kateri so njeni cilji in njene prednosti. Diplomsko delo želi predstaviti, kakšne so posebnosti družinske mediacije, njene značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti ter kako poteka in se izvaja v Sloveniji.
Keywords: alternativne oblike reševanja sporov, mediacija, mediator, družinskopravni spor, družinska mediacija.
Published in DKUM: 14.12.2009; Views: 4018; Downloads: 622
Full text (677,25 KB)