1. Doživljanje spiritualnosti pri starših otrok z motnjo avtističnega spektraSabina Vreš, 2022, undergraduate thesis Abstract: Življenje z otrokom, ki ima motnjo avtističnega spektra, zahteva veliko potrpljenja in razumevanja, zato je naš namen je predstaviti doživljanje spiritualnosti staršev otrok z motnjo avtističnega spektra.
Uporabili smo deskriptivno metoda dela s pregledom literature v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, SAGE Journals in Science Direct. Strokovno in znanstveno literaturo smo sistematično pregledali, naredili sintezo pridobljenih virov in uporabili metodo tematske analize.
Glavna tema zaključnega dela je bila doživljanje spiritualnosti staršev otrok z motnjo avtističnega spektra, ki jo je oblikovalo več različnih podtem, in sicer: občutki, čustva, potreba po duhovnem razvoju, religiozne potrebe, potrebe po povezanosti družine in iskanju smisla življenja. Ugotovili smo, da starši različno doživljajo spiritualnost, da pri zagotavljanju svojih spiritualnih potreb uporabljajo različne pristope ter da je uporaba spiritualne oskrbe v zdravstvu omejena.
Starši se različno odzivajo na motnjo avtističnega spektra svojih otrok. Iščejo odgovore, zakaj se je ravno njim rodil tak otrok, sprašujejo se, če je to božja kazen ali gre za obsedenost otroka s črno magijo. Starši teh otrok izkazujejo potrebo po podpori in s pomočjo le-te začnejo sprejemati otroka.
Iz pregleda literature smo ugotovili, da so bile na področju spiritualnih potreb staršev otrok z motnjo avtističnega spektra narejene omejene raziskave. Treba bi bilo raziskati, kako bi se v proces zdravstvene nege vključila spiritualna oskrba in nudenje spiritualnih potreb.
Keywords: spiritualne potrebe, spektroavtistične motnje, otroci, družina
Published in DKUM: 04.03.2022; Views: 1036; Downloads: 182
 Full text (1,02 MB) |
2. OCENJEVANJE IN SPREMLJANJE RAZVOJNIH PODROČIJ VAROVANCEV S KOMBINIRANIMI MOTNJAMILidija Žabot, 2010, undergraduate thesis Abstract: Otroci s kombiniranimi motnjami oz. otroci z več motnjami so otroci, ki imajo hkrati več primanjkljajev, ovir oz. motenj, kot so motnje sluha, motnje vida, motnje v duševnem razvoju, govorno-jezikovne motnje, gibalna oviranost, primanjkljaji na posameznem področju učenja ter čustvene in vedenjske motnje. Ti otroci imajo posebne potrebe v toliki meri, da se morajo v večini vključiti v šole, ki izvajajo prilagojen izobraževalni program, posebni program vzgoje in izobraževanja ali vzgojni program.
V prvem delu diplomskega dela sem s pomočjo strokovne literature podala razširjeno definicijo otrok s posebnimi potrebami. Posebno poglavje sem posvetila otrokom z motnjami v duševnem razvoju. Proučila sem slovenski in španski izobraževalni sistem, posebej sem se posvetila vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami v omenjenih državah. V praktičnem delu sem podala opis OŠ Cvetka Golarja iz Ljutomera in zavoda La Societat Cooperativa SOLC iz španskega mesta Tarragona ter varovancev, katere sem pri prostovoljnem delu na obeh zavodih spremljala pri obravnavah. V empiričnem delu sem uporabila deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja s študijo primere. V neslučajnostni raziskovalni vzorec sem zajela štiri varovance, vključene v obravnavo na OŠ Cvetka Golarja in štiri varovance, vključene v zavod La Societat Cooperativa SOLC. Podatke sem pridobila na podlagi vprašalnika (kombinacija ček liste in ordinalne lestvice), prilagojenega po AAMD Skala adaptivnog ponašanja, katerega avtorja sta Igrić in Fulgosi-Masnjak (1991). Vprašalnik sta izpolnili defektologinji, ki dobro poznata varovance in imata dovolj strokovnega znanja s področja defektologije. Rezultate sem predstavila s prikazom koeficienta učenčeve razvitosti (vprašanja tipa ordinalne lestvice) v določeni funkciji (samostojnost, telesni razvoj, komunikacija, odgovornost, socialna interakcija) ter s prikazom deleža trditev (vprašanja tipa ček lista), ki kaže razvitost oz. prisotnost posebnih potreb, motenj na posameznih področjih funkcioniranja (samostojnost, telesni razvoj, komunikacija, odgovornost, socialna interakcija).
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, otroci z motnjo v duševnem razvoju, družina, vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji, vzgojno-izobraževalni sistem v Španiji.
Published in DKUM: 10.01.2022; Views: 1125; Downloads: 50
Full text (2,53 MB) |
3. Sodelovanje staršev in starih staršev pri vzgoji otroka : magistrsko deloAnja Bogdan, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu obravnavamo pogled staršev na sodelovanje staršev in starih staršev pri vzgoji otroka. Vsebinsko je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu preučujemo vzgojo – njene opredelitve, dejavnike in stile. Predstavimo družino, kjer si podrobneje ogledamo njihove opredelitve, vrste in njeno vlogo v družbi. Teoretično preučimo vlogo starih staršev, njihovo primerjavo v družini nekoč in danes ter prikažemo, na kakšne načine se vključujejo v vzgojo vnukov. V empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med starši otrok, vključenih v vrtec. Preverjali smo, kako starši zaznavajo pogostost stikov starih staršev z vnuki v živo in po elektronskih napravah, okoliščine, v katerih starši svoje otroke zaupajo starim staršem, na kakšen način stari starši preživljajo čas z vnuki in kakšno je zadovoljstvo staršev z vključevanjem starih staršev v aktivnosti z vnuki. Preverili smo tudi, kako starši dojemajo vlogo starih staršev pri vzgoji vnukov, na katerih področjih prejmejo od njih največ podpre ter kakšni so po mnenju staršev vzroki za neenotnost pri vzgoji otrok.
Ugotovili smo, da imajo stari starši in vnuki pogostejše stike v živo. Svoje otroke starši najpogosteje starim staršem zaupajo v primeru, ko imajo gospodinjske ali domače obveznosti, morajo opraviti večje nakupe ali ko imajo službene obveznosti. Stari starši in vnuki skupaj najpogosteje gredo na sprehod in izvajajo druge športne aktivnosti ali pa jim stari starši pripovedujejo zgodbe iz mladosti. Tako v primeru zadovoljstva z vključevanjem starih staršev v aktivnosti z otroki kakor zadovoljstva z vključevanjem v vzgojo njihovih otrok so starši bolj zadovoljni z lastnimi kakor partnerjevimi starši. Starši s strani starih staršev prejmejo največ podpore v obliki dnevnega ali nočnega varstva otroka, sledi čustvena pomoč. Najpogostejši razlog za neenotnost pri vzgoji otrok starši pripisujejo različnim vrednotam, različnim pogledom na vzgojo ter slabi komunikaciji.
Keywords: družina, stari starši, predšolski otroci, varstvo, vzgoja, konflikti
Published in DKUM: 05.01.2022; Views: 1091; Downloads: 156
Full text (2,41 MB) |
4. Motorično nadarjeni otroci pri plavanjuDunja Kelbič, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Motorično nadarjeni otroci pri plavanju smo želeli poiskati vzorec motorično nadarjenih otrok pri plavanju. V mesecu maju 2018 smo z motoričnimi testi, intervjujem in plavalno tekmo testirali 33 otrok, starih med osem let in enajst let. Diplomsko delo smo razdelili na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, smo se posvetili predvsem motoričnemu razvoju otrok, motoričnim sposobnostim, posebej smo izpostavili in predstavili pet motoričnih sposobnosti, za katere smo menili, da imajo pri plavanju največji delež. Podrobno smo predstavili še motorično nadarjenost, plavanje ter pomen plavanja za razvoj gibalnih sposobnosti. V drugem, raziskovalnem delu našega diplomskega dela, smo na podlagi treh zgoraj omenjenih merskih inštrumentov testirali otroke plavalce. V raziskavi smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije. Podatke smo pridobili s kavzalno neeksperimentalno metodo, pri kateri smo med otroki plavalci poiskali vzorec motorično nadarjenih otrok. Pridobljene podatke smo obdelali z deskriptivno statistiko in bivariantno analizo, pri kateri smo uporabili analizo varianc – Anovo za preverjanje razlik v gibalni učinkovitosti med skupinami. Rezultati obdelave so tako potrdili in ovrgli naše predpostavljene hipoteze, med drugim tudi to, da vsi otroci, ki trenirajo plavanje, ne prihajajo iz športno aktivnih družin. Ugotovili smo tudi, da otroci z boljšo gibalno učinkovitostjo dosegajo bistveno boljše rezultate pri plavanju in da so starši nerealno ocenili motorično nadarjenost otrok.
Keywords: plavanje, motorična nadarjenost, motorične sposobnosti, otroci, prepoznavanje nadarjenosti, gibalna učinkovitost, športno aktivna družina.
Published in DKUM: 22.11.2019; Views: 1238; Downloads: 146
Full text (3,01 MB) |
5. Nasilje nad otroki v družini in vloga pristojnih institucij : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloUrša Baloh, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi bomo predstavili problematiko nasilja nad otroki v družini. Povzeli bomo zgodovino nasilja in posledice, ki jih pustita nasilje in zanemarjanje pri otrocih. Opredelili bomo zakonsko zaščito otrok v Sloveniji in pregledali statistične podatke o nasilju v družini za zadnja tri leta. Predstavili bomo pomembnost prepoznavanja nasilja nad otroki, obravnavo nasilja in ravnanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih ter izpostavili institucije, ki so vključene pri obravnavi nasilja, ko je le-to prijavljeno. Opisali bomo možnosti prijave nasilja, vlogo policije, centra za socialno delo in sodelovanje z drugimi institucijami oziroma ustanovami. Povzeli bomo tudi vlogo države pri urejanju družinskih razmerij.
Ni dvoma, da je nasilje nad otroki v družini kompleksen in večplasten pojav, ki se vedno bolj širi na različna področja v družbi. Takšno nasilje je vsekakor dejanje, ki ima hude posledice za razvijajočega se posameznika. Otrok, ki bi moral biti obdan z ljubeznijo, varnostjo, veseljem in radostjo; doživi grenko izkušnjo, ki ga lahko zaznamuje za vse življenje.
Naš vsakdanjik prinaša spremembe v načinu našega življenja, razmišljanja in sprejemanja tovrstnih pojavov v družbi. Nasilje v družini je problem, katerega ne smemo spregledati. To nasilje je še toliko bolj zaskrbljujoče, če so žrtve otroci. V Sloveniji smo o problematiki nasilja v družini začeli govoriti šele v zadnjem desetletju. Omenjeno nasilje najpogosteje doleti člane družine, ki so najšibkejši člen, torej otroci. Država je zato z Zakonom o preprečevanju nasilja (2008) uredila in razdelila naloge državnim organom, da pri takšnih dejanjih ukrepajo tako, da bo najbolje za otroka in njegovo varnost in korist. Tukaj je ključnega pomena, da je vsak strokovni delavec, ki je pristojen za ukvarjanje na področju nasilja v družini, izkušen, sposoben, izobražen in prilagodljiv za sodelovanje z ostalimi strokovnimi delavci.
Keywords: diplomske naloge, nasilje, otroci, družina, institucije
Published in DKUM: 18.10.2018; Views: 1376; Downloads: 315
Full text (1,06 MB) |
6. Pojav nasilja v zasavskih vrtcihAnja Bantan, 2018, undergraduate thesis Abstract: Nasilje nas v zadnjih nekaj desetletjih spremlja vsepovsod. Vsak pa se mora pri sebi odločiti, kako se bo ob pojavu nasilja odzval – ali bomo kaj storili za izboljšanje problema ali pa si bomo pred nasiljem samo zatisnili oči in odšli stran ter mu tako omogočili, da se še bolj razvije. Čeprav o nasilju govorimo le zadnjih nekaj let, pa to ne pomeni, da ga prej niso poznali, ampak pomeni samo to, da se o tem prej ni govorilo in da je bilo znano kot tabu tema. Treba se je zavedati, da nasilje vključuje vse nas, ne samo državnih ustanov.
V Sloveniji se je leta 1989 pojavilo društvo, imenovano SOS. Namenjeno je reševanju in lajšanju socialnih stisk in težav ter izvajanju različnih oblik psihosocialne pomoči za ženske in otroke – žrtve nasilja v družini ter partnerskih in sorodstvenih zvezah – v okviru osnovnih in spremljevalnih programov društva.
Vsi zaposleni v vrtcih in šolah pa smo dolžni, da vsako obliko nasilja, ki jo opazimo, tudi prijavimo.
Diplomsko delo Pojav nasilja v zasavskih vrtcih je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisovali, kaj je nasilje, predstavili njegove oblike ter tudi vlogo vrtca in vzgojiteljice pri prepoznavanju nasilja. V empiričnem delu smo raziskali, v kolikšni meri so nasilje v zasavskem vrtcu opazile vzgojiteljice.
Keywords: družina, nasilje, otroci, vrtec, vzgojiteljice
Published in DKUM: 27.09.2018; Views: 913; Downloads: 128
Full text (1,08 MB) |
7. Uspešnost in poznavanje Unicefovih "varnih točk" v Sloveniji : magistrsko deloNika Košljar, 2017, master's thesis Abstract: Dom je prostor, kjer se ljudje počutimo varne, srečne, ljubljene in zadovoljne. Družina nam daje zadovoljstvo, srečo in veselje, ter tudi varnost in toplino. Mnogi izmed nas si ne znamo predstavljati, da nam dom in družina vsega tega ne bi nudila. Žal se veliko ljudi srečuje prav z nasprotnim, z nasiljem v družini. Družinsko nasilje se lahko nahaja povsod, tudi v slovenskih družinah, ne glede na versko prepričanje, kulturo, socialno in ekonomsko stališče.
Z odpravo nasilja, pomočjo žrtvam in povzročiteljem se ukvarjajo različne organizacije, kot so policija, centri za socialno delo, tožilstvo, zdravstvo in šolstvo ter nevladne organizacije.
Unicef je za namene zaščite in pomoči otrokom ustanovil projekt »Varne točke«. To je nalepka s smejočo hišico, ki jo lahko opazimo nalepljeno na vratih različnih podjetij, institucij in organizacij, ter je znak, da se otroci v primeru nasilja lahko zatečejo v ustanovo, kjer jim bodo zaposleni nudili ustrezno pomoč.
V magistrski nalogi smo preučevali, koliko otroci poznajo Unicefovo varno točko, kamor se lahko zatečejo po pomoč v primeru nasilja. Prav tako smo preučevali, koliko zaposleni v organizacijah, podjetjih ali institucijah, ki sodelujejo pri tem projektu, vedo o nasilju in ali se čutijo dovolj usposobljeni za nudenje pomoči v primeru, da se k njim zateče otrok, ki je žrtev nasilja. Izdelali smo dve anketi, ena je bila namenjena otrokom v savinjski in osrednjeslovenski regiji ter druga, ki so jo izpolnjevali zaposleni. Anketa je vsebovala več vprašanj, ki so se nanašala na poznavanje nasilja, poznavanje organizacij in poznavanje Unicefa ter njihove varne točke. Obe anketi sta bili objavljeni na spletni strani www.1ka.si. Otroci so ankete reševali v fizični obliki, ki so jim jih razdelili njihovi učitelji. Raziskava je pokazala, da se zaposleni ne čutijo dovolj usposobljene nuditi ustrezno pomoč žrtvam nasilja ter da otroci poznajo organizacijo Unicef, da je več otrok iz osrednje Slovenije, ki so nalepko varnih točk že opazili ter da se otroci iz manjših krajev manj pogosto zatekajo po pomoč v varne točke. Na podlagi statističnih podatkov izpolnjenjih anket predlagamo več izobraževanja zaposlenih na področju nudenja pomoči ter boljše ozaveščanje mladih o problematiki nasilja ter o ozaveščanju in obstoju Unicefovih varnih točk.
Keywords: nasilje, družina, ženske, otroci, moški, žrtve, Unicef, varne točke, magistrska dela
Published in DKUM: 08.11.2017; Views: 1458; Downloads: 155
Full text (1,55 MB) |
8. Vpliv starševskih konflikotov na predšolskega otrokaEva Kojzek, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu Vpliv starševskih konfliktov na predšolskega otroka sem želela podrobneje ovrednotiti in raziskati, kako vplivajo konflikti med starši na predšolskega otroka. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu pišem na splošno o konfliktih, kakšne pozitivne in negativne posledice imajo, kako vplivajo na otroka, kako otroci reagirajo nanje in kako se naj s tem spoprimejo starši. V empiričnem delu naloge sem s pomočjo deskriptivne in kavzalne neeksperimentalne metode na vzorcu iz konkretne populacije 87 staršev vrtčevskih otrok raziskala doživljanje konfliktov v družini. Pri zbiranju podatkov sem uporabila kvantitativno tehniko zbiranja podatkov, in sicer anketni vprašalnik zaprtega tipa. S pomočjo deskriptivne statistike sem ugotovila, da po mnenju staršev starševski konflikti vplivajo na predšolskega otroka, da starši različno reagirajo in rešujejo konflikte, ki se pojavljajo v družini, in da tako tudi vsaka družina drugače vpliva na otroka, ko se pojavijo konflikti.
Keywords: Predšolski otrok, konflikt, starši, družina, vrtčevski otroci.
Published in DKUM: 07.03.2017; Views: 2437; Downloads: 184
Full text (851,00 KB) |
9. Družina kot faktor tveganja za razvoj odklonskega vedenja pri otrocih in mladostnikih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeVesna Kartuš, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je osredotočeno na družino, ki skozi primarno socializacijo svojim otrokom posreduje družbena pravila in vrednote. Družina s svojo klimo oblikuje otrokovo osebnost in razvija njihovo avtonomnost, s tem ko jim nudi čustveno podporo in občutek varnosti. Skozi teorijo navezanosti smo iskali odgovore, kako zgodnje izkušnje, ki potekajo v družini, oblikujejo otroka in ga za vedno zaznamujejo. V nalogi smo prikazali, da se pri ne-varno navezanih otrocih delovanje možganov razlikuje od varno navezanih otrok in so zato tudi bolj dovzetni za čustvene in vedenjske motnje. Starši so tisti, ki z neustreznim odnosom v ranem otroštvu povzročijo, da imajo otroci težave z uravnavanjem čustev in s tem postanejo bolj dovzetni za psihopatologijo. Psihofizično stanje starša in osebnostne značilnosti otrok pomembno vplivajo na odnos in na način navezanosti, ki se izoblikuje v diadi starš otrok. Z diplomsko nalogo smo želeli poudariti, da so značilnosti družine in vzgojni slog izredno pomembni dejavniki pri razvoju odklonskega vedenja otrok in mladostnikov.
Keywords: otroci, psihosocialni razvoj, odklonsko vedenje, družina, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.10.2016; Views: 1560; Downloads: 151
Full text (514,14 KB) |
10. PRAVICA ZAPORNIKOV DO DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJAKlara Tršan, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena problematika prestajanja kazni zapora z vidika zapornikov, njihovih partnerjev, otrok in ostalih družinskih članov. Poudarek je na pravici do družine. Tekom pisanja diplomske naloge sem pojem oz. obseg pravice do družine razširjala. Tako sem poleg pravice do stikov z družino, ki jo obsojenci že imajo, in jih uresničujejo preko obiskov, telefonskih pogovorov in prostih izhodov, v to naslovno pravico zajela tudi željo po družini, po otroku.
V diplomski nalogi sem najprej predstavila kazen zapora in namen tovrstne kazni, nato pravice zapornikov in pravne akti, ki jih urejajo. Izpostavila pa sem predvsem obsojenke in otroke, ki z njimi odraščajo v zaporu, prav tako družine, ki zunaj, pogosto v še večji stiskah, prestajajo »kazen«, ki je niso zagrešile. Te skupine ljudi sem izpostavila, ker premalokrat pomislimo, da kazen zapora vpliva tudi na njih oz. vpliva drugače, kot na moške zapornike, ki predstavljajo večinski del.
Osredotočila sem se na zapornice v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig, saj je število ženskih obsojenk iz leta v leto višje, razmere v zavodu pa se ne spreminjajo.
Keywords: kazenski zavodi, izvrševanje kazni, obsojenke, družina in otroci, obiski zakoncev in družine, spolni stiki
Published in DKUM: 16.05.2016; Views: 1785; Downloads: 284
Full text (858,19 KB) |
