1. |
2. Študij in otrok - izzivi študentskih družin v Sloveniji : magistrsko deloAsja Patricija Majcen, 2025, master's thesis Abstract: Študentsko obdobje je čas pomembnih življenjskih odločitev, ki prinašajo številne spremembe in izzive. Nekateri študenti v tem obdobju začutijo željo po ustvarjanju družine, kar pomeni dodatno odgovornost. To prinese zahteve po usklajevanju različnih življenjskih vlog. Študentske družine se pogosto soočajo z izzivi, povezanimi z usklajevanjem študijskih obveznosti, družinskega in partnerskega življenja ter starševskih nalog. Osrednji cilj raziskave je bil pridobiti vpogled v življenjske situacije študentskih družin v Sloveniji, s poudarkom na izzivih starševstva med študijem in strategijah, ki jih študenti starši uporabljajo za njihovo premagovanje. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni pojmi za razumevanje obravnavane tematike, v empiričnem delu pa so na podlagi intervjujev s študenti starši analizirane njihove vsakdanje izkušnje in izzivi, s katerimi se soočajo v vlogi starša in študenta hkrati. Ugotovitve raziskave kažejo, da se študentske družine soočajo z različnimi izzivi, kot so časovna stiska, finančna in bivanjska negotovost, psihična obremenjenost in pomanjkanje prilagodljivosti v študijskem okolju. Ključno vlogo pri uspešnem usklajevanju študijskih in starševskih obveznosti imajo skrbno načrtovanje, prilagodljivost, podpora partnerja in širše družine ter razumevanje visokošolskih institucij za specifične potrebe študenta starša. Kljub mnogim izzivom številni študenti starši razvijejo pomembne kompetence in spretnosti, kot so učinkovito upravljanje časa, visoka motivacija in psihična odpornost, kar jim pomaga pri akademskem uspehu in pri vzdrževanju družinskega ravnovesja.
Keywords: študij, otrok, izzivi, študentska družina, študenti starši.
Published in DKUM: 29.09.2025; Views: 0; Downloads: 11
 Full text (2,04 MB) |
3. Vloga organizacije pri usklajevanju dela in družine pri generaciji yAnita Smolko, 2025, undergraduate thesis Abstract: Pri generaciji Y ima organizacija pomembno vlogo pri usklajevanju dela in družine. Za uspešno opravljanje dela ima zaposleni generacije Y svoje prioritete, pri čemer daje velik pomen družini in osebnemu prostemu času. Prilagajanje organizacije, vodstva in nadrejenih ter sodelavcev je skupek pozitivnih stvari, ki imajo velik pomen za zaposlenega generacije Y.
V diplomski nalogi smo izpostavili, kako dojemajo zaposleni generacije Y podporo vodstva, sodelavcev in organizacije pri usklajevanju dela in družine, kako so zadovoljni z delovnim časom in kako dojemajo zahtevnost dela pri usklajevanju dela in družine. Ugotavljali smo, kako pomembno je za njih usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti, njihova pričakovanja glede podpore vodstva, sodelavcev in organizacije pri usklajevanju dela in družine, ter kako so zadovoljni z delovnim časom in kako dojemajo zahtevnost dela pri usklajevanju dela in družine. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci generacije Y zadovoljni z ukrepi organizacij pri usklajevanju dela in družine.
Keywords: generacija Y, družina, organizacija
Published in DKUM: 22.09.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (1,75 MB) |
4. Vloga moškega v družini in njegove skrbstvene obveznosti : magistrsko deloŽanet Krajnc, 2025, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je raziskati, kako se vloga moškega v družini spreminja, pri čemer je osrednji poudarek na večji vključenosti očetov v družinsko življenje in enakovrednejšem odnosu med partnerjema glede delitve družinskih in skrbstvenih obveznostih.
V teoretičnem delu magistrskega dela se naprej osredotočimo na moškost in spreminjanjem koncepta skozi čas. V nadaljevanju povežemo moškost z očetovstvom in opisujemo spreminjanje vloge očeta skozi zgodovino. V središče postavimo vlogo moškega v družini in njegovo vpletenost v družinska opravila, nego, vzgojo in skrb za otroke. Posebno pozornost namenimo razmeram na trgu dela in vzorcem iz družine orientacije, ki vplivajo na oblikovanje vloge očeta. Osvetlimo zakonodajo na področju pravic očetov ob rojstvu otroka v Sloveniji.
Empirični del magistrskega dela temelji na kvalitativni analizi, kjer so bili podatki pridobljeni s pomočjo delno strukturiranih intervjujev z očeti. Rezultati raziskave kažejo na večjo vključenost očetov v družinsko življenje kot v preteklosti. Svojo vlogo doživljajo pozitivno in se zavedajo pomembnosti aktivnega vključevanja v družino in prevzemanja skrbstvenih obveznosti. Kot glavna ovira za uspešno vključevanje so se izkazale službene obveznosti, zaradi česar se očetje srečujejo s pomanjkanjem časa. Na oblikovanje očetovske vloge pomembno vplivajo vzorci iz družine orientacije, ki lahko spodbujajo ali zavirajo vključenost očetov.
Keywords: moškost, očetovstvo, službene obveznosti, družina orientacije, vključenost
Published in DKUM: 11.08.2025; Views: 0; Downloads: 27
Full text (913,99 KB) |
5. Bralna kultura s psihološke in z vzgojno-izobraževalne perspektiveSonja Pečjak, 2021, review article Abstract: V prispevku pišemo o bralni kulturi in branju kot vrednoti v slovenskem prostoru, pri čemer so teoretični razmisleki podprti z empiričnimi izsledki tujih in domačih psiholoških in vzgojno-izobraževalnih študij o bralni kulturi. S psihološkega vidika poskušamo odgovoriti na vprašanja, kaj je bralna kultura in kateri so njeni elementi, kdaj branje lahko postane vrednota in katere so ovire pri razvoju bralne kulture. Na ta vprašanja odgovarjamo s perspektive družinskega in šolskega okolja ter nakazujemo nekatere možnosti spoprijemanja z ovirami, predvsem z vidika vloge družine in šole oz. učiteljev, kot jih nakazuje tudi Nacionalna strategija razvoja bralne pismenosti.
Keywords: bralna kultura, razvijanje bralne kulture, družina, šola, učitelji, izobraževanje učiteljev, branje, pedagoška psihologija, bralna pismenost
Published in DKUM: 02.07.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (328,80 KB)
This document has many files! More... |
6. Ravnovesje med družino in kariero: primerjava med ženskami generacij "baby boom" in "y"Taja Bricelj, 2025, master's thesis Abstract: Vloga žensk v družbi se je skozi čas močno spreminjala, tako na trgu dela kot v družinskem življenju. Medtem ko so ženske iz babyboom generacije pogosto postavljale družino pred kariero, so se ženske iz generacije Y pogosteje soočale z izzivi pri usklajevanju obeh področij. Namen magistrskega dela je bil preučiti, kako so se vrednote žensk v teh dveh generacijah spreminjale, kakšen vpliv so imele njihove karierne ambicije na odločitev za materinstvo in kolikšna je bila njihova prisotnost na vodstvenih položajih. Poseben poudarek smo namenili dejstvu, da ženske zaradi kariernih ambicij odlašajo z načrtovanjem družine. Z opravljeno raziskavo smo ugotovili, da so se ženske iz babyboom generacije v povprečju odločale za materinstvo v starosti med 24 in 28 let, medtem ko so se ženske iz generacije Y za prvega otroka odločale pozneje, v starosti med 29 in 33 let. Obe generaciji sta kot ključne dejavnike pri načrtovanju družine izpostavili finančno stabilnost, stanovanjsko situacijo in osebno željo po materinstvu, pri čemer so ženske iz babyboom generacije večji pomen pripisovale nižjim življenjskim stroškom in lažji dostopnosti do nepremičnine. Pomen družine se je ohranil v obeh generacijah, vendar so ženske iz generacije Y večji poudarek namenile enakopravni razporeditvi družinskih obveznosti med partnerjema. Milenijke prav tako bolj cenijo prilagodljive delovne pogoje, ki jim omogočajo lažje usklajevanja dela in družinskega življenja.
Keywords: ženske, družina, kariera, babyboom generacija, generacija Y
Published in DKUM: 24.06.2025; Views: 0; Downloads: 44
Full text (2,35 MB) |
7. Vpliv ravnovesja med delom in družino na zavzetost zaposlenih pri deluMatic Osolnik, 2025, master's thesis Abstract: V zadnjih letih se je preučevanje odnosa med delom in družino razvilo, saj se ni osredotočalo le na konflikte med delom in družino, ampak je vključevalo tudi pozitivne vidike sodelovanja v več vlogah, kot je obogatitev dela in družine. Ravnovesje med delom in družino ter zavzetost pri delu ima številne posledice tako na posameznike kot organizacije. Zavzetost pri delu lahko opredelimo kot pozitivno, izpolnjujoče, afektivno-motivacijsko stanje dobrega počutja, povezanega z delom. Namen magistrske naloge je oceniti vpliv, ki ga ima lahko ravnovesje med delom in družino na zavzetost zaposlenih. Glavni cilj raziskave je empirično preizkusiti razmerja glede ravnovesja med delom in družino in njegovim vplivom na zavzetost pri delu. Prvi del naloge je teoretični, v njem so z različnimi metodami predstavljena temeljna teoretična izhodišča in pretekle raziskave o obravnavani tematiki. V drugem delu naloge je izvedena empirična raziskava na vzorcu zaposlenih v Sloveniji. Kot raziskovalno orodje je uporabljen vprašalnik. Anketiranci so bili izbrani naključno, vzorec je neslučajnostni, v raziskavi je sodelovalo 137 oseb. Ugotovljeno je, da zaposleni v naši raziskavi v povprečju nimajo večjih težav pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Prav tako je ugotovljeno, da ravnovesje med delom in družino vpliva na zavzetost zaposlenih pri delu. Uravnovešenost poklicnega in zasebnega življenja torej vodi do višje stopnje zavzetosti zaposlenih. V organizacijah se morajo zavedati, da če bodo svojim zaposlenim pomagali najti popolno ravnovesje med delom in družino, bodo povečali njihovo stopnjo zavzetosti za delo. Omejitev raziskave je v majhnem vzorcu, kar onemogoča posplošitev rezultatov raziskave na celotno populacijo. V nadaljevanju raziskave bi bilo smotrno v raziskavo vključiti večji vzorec. Poleg tega bi lahko v nadaljevanju raziskovanja ugotavljali, kako ravnovesje med delom in družino vpliva na druga področja dela, kot je na primer zadovoljstvo zaposlenih, namera o odhodu z delovnega mesta in organizacijska klima.
Keywords: delo, družina, ravnovesje, zavzetost
Published in DKUM: 20.06.2025; Views: 0; Downloads: 24
Full text (5,11 MB) |
8. Usklajevanje družine in kariere visokošolske učiteljiceUrška Kovačič, 2025, master's thesis Abstract: Visokošolsko izobraževanje ima ključno vlogo pri oblikovanju kulturnega, gospodarskega in vsesplošnega razvoja države. Kariera visokošolske učiteljice je poleg akademskih zahtev odvisna tudi od širših družbenih dejavnikov. Vpliv družine na kariero visokošolske učiteljice je večplasten in lahko prinaša tako izzive kot priložnosti. Magistrsko delo obravnava izzive usklajevanja družinskega in poklicnega življenja visokošolskih učiteljic. Glavni cilj raziskave je bil preučiti, kako družinske obveznosti vplivajo na karierno pot visokošolskih učiteljic. Pri raziskavi smo uporabljali koncept družine z vidika starševstva. V raziskavo so bile vključene visokošolske učiteljice z nazivom docentka, izredna profesorica in redna profesorica na Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Mariboru in Univerzi na Primorskem. Teoretični del naloge opredeljuje ključne pojme, kot so družina, kariera, visokošolsko okolje in ovire za ženske na akademski poti na osnovi deskriptivne metode. Empirični del temelji na podatkih, pridobljenih s kvantitativno metodo, in vključuje analizo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 158 visokošolskih učiteljic. Rezultati raziskave kažejo, da je usklajevanje dela in družine za visokošolske učiteljice zahtevno, še posebej zaradi obsežnih delovnih obveznosti, kot so raziskovalno delo, poučevanje in administrativna opravila. Ugotovljeno je bilo, da družinske obveznosti lahko omejujejo možnosti napredovanja v višje habilitacijske nazive, zlasti pri učiteljicah z mlajšimi otroki. Med ključnimi ovirami so pomanjkanje institucionalne podpore, neredni delovni urniki in visoka pričakovanja glede znanstvene produktivnosti
Keywords: usklajevanje, družina, kariera, visokošolska učiteljica
Published in DKUM: 29.05.2025; Views: 0; Downloads: 18
Full text (1,91 MB) |
9. Učinkovitost ureditve rejništva pri zagotavljanju otrokovih koristi : magistrsko deloNika Zalokar, 2025, master's thesis Abstract: Rejništvo je oblika nadomestnega varstva otrok, ki iz različnih razlogov začasno ne morejo ali ne smejo živeti pri svojih starših. Če starši svojih dolžnosti ne opravljajo ustrezno in je ogroženo otrokovo zdravje ter druge koristi, ima država obveznost, da zagotovi posebno varstvo za takšne otroke. S pomočjo rejniških družin država otroku poišče okolje, kjer bo poskrbljeno za njegovo varnost in razvoj v skladu z njegovimi potrebami. Kljub zakonski ureditvi rejništva, ki bi naj zagotavljalo otrokovo največjo korist, se v praksi pojavljajo številni izzivi in trendi, s katerimi se soočajo rejniki, otroci v rejništvu in pristojne institucije.
V zadnjih letih je opazen trend dolgotrajnih rejništev, čeprav je rejništvo definirano kot začasen ukrep. Pomemben del rejniškega sistema v Sloveniji predstavlja sorodstveno rejništvo. Vendar pa namestitev otroka v rejništvo k sorodniku ni samoumevno, saj mora sorodnik tako kot drugi rejniki izpolnjevati določene pogoje, prav tako pa mora biti takšna namestitev otroku v korist. Izobraževanje rejnikov je bistvenega pomena za zagotavljanje kakovostne rejniške oskrbe, vendar se v praksi pogosto izkaže, da je sistem izobraževanja za rejnike neustrezen. Število otrok v rejništvu, ki imajo najrazličnejše psihološke težave, narašča, kar zahteva posebno obravnavo. Stik otrok z biološkimi starši predstavlja za rejnike velik izziv, saj je potrebno otroka na stik peljati in jih ustrezno pripraviti. Vloga rejnikov v sodnih postopkih se zanemarja, čeprav so lahko ravno oni tisti, ki imajo ključne informacije o otrokovemu počutju, na podlagi katerih bi bilo mogoče sprejeti odločitve, ki so v korist otroka. Centri za socialno delo sklenejo rejniško pogodbo zgolj z rejnikom, ki ima dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, kar pa je sporno, zlasti kadar je rejnik v zakonski zvezi. V teh primerih bi bilo treba preveriti tudi zakonca rejnika. V rejniškem sistemu bi morali večjo pozornost namenjati tudi usposabljanju bioloških otrok rejnikov. Prav tako pa bi bilo potrebno uvesti več programov pomoči matičnim družinam. Gre zgolj za nekaj pomanjkljivosti in izzivov, s katerimi se soočajo udeleženi v sistemu rejništva, zaradi katerih bi bilo potrebno prenoviti sistem rejništva, da bi v čim večji meri zagotovili otrokovo korist.
Mnogo držav se pri ureditvi rejništva zgleduje po sistemu na Švedskem, kjer so uvedli nekatere dobre prakse, s katerimi so odpravili določene pomanjkljivosti, ki so se pojavile pri izvajanju rejniške dejavnosti. Med dobre prakse sodijo uvedba kriznih rejniških družin, namestitev otrok v rejništvo skupaj z matičnimi družinami, poseben program za otroke z vedenjskimi težavami, pomoč mladim tudi po prenehanju rejništva itd.
Keywords: otrokova največja korist, izzivi, začasnost ukrepa, usposabljanje rejnikov, matična družina, zaton, stiki z biološkimi starši, Švedska
Published in DKUM: 20.05.2025; Views: 0; Downloads: 118
Full text (1,11 MB) |
10. Starši mladostnikov z motnjo avtističnega spektra in njihovo doživljanje starševstva : magistrsko deloLea Radolič, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskali, kako se z motnjo avtističnega spektra (MAS) spoprijemajo starši mladostnikov z MAS, kako diagnoza vpliva na njihova vzgojna ravnanja in družinsko dinamiko ter kakšni podporni sistemi delujejo v Sloveniji za mladostnike z MAS. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili značilnosti oseb z MAS, zgodnje znake, postopek diagnosticiranja, družinsko okolje mladostnikov ter soočanje staršev z MAS. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, katere rezultate smo pridobili z intervjuji staršev mladostnikov. V raziskavi je sodelovalo 10 staršev.
Rezultati analize so pokazali, da je družinska dinamika ob postavitvi diagnoze postala drugačna. Starši izpostavljajo pomen organizacije in načrtovanja aktivnosti, s tem pa dajejo velik pomen rutini pri vsakodnevnih aktivnostih. Vzgojna ravnanja se po mnenju večine staršev niso bistveno spremenila po diagnozi njihovega otroka, pa tudi ne v obdobju mladostništva. Proučili smo družinske odnose, pri čimer starši navajajo, da so postali še bolj enotni in povezani. V raziskavi smo osvetlili tudi problem prostega časa. Glede na ugotovitve starši niso informirani glede prostočasnih organiziranih aktivnosti za osebe z MAS in zato svojih otrok v njih tudi ne vključujejo.
Keywords: mladostniki, motnja avtističnega spektra, družina, življenje
Published in DKUM: 14.04.2025; Views: 0; Downloads: 31
Full text (1,54 MB) |
