| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 426
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv Downovega sindroma pri otroku na življenje v družini
Danijela Čeh, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Downov sindrom je ena najpogostejših kromosomskih motenj, ki starše otrok sprva prizadane in popolnoma spremeni njihovo življenje. Tak otrok potrebuje za svoj optimalni razvoj ustrezno podporo, pomoč, ljubezen in vzpodbudo, ki mu jo lahko nudita le starša. Namen zaključnega dela je podrobneje predstaviti Downov sindrom in skozi raziskavo ugotoviti, kakšno je življenje z otrokom z Downovim sindromom ter kakšna je kakovost življenja staršev. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela, medtem ko pri teoretičnem delu pa opisno metodo dela. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili lasten strukturiran anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili starši otrok z Downovim sindromom. Rezultate smo statistično obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel in jih predstavili v obliki grafov. Rezultati: Glede na rezultate ankete smo ugotovili, da imajo starši otrok z Downovim sindromom relativno slabšo kakovost življenja. Ta je odvisna predvsem od otrokovega stanja, starosti ter prizadetosti, kakor tudi podpore družine in širše skupnosti. Kljub temu, so bili starši mnenja, da so otroci z Downovim sindromom edinstveni. Razprava in sklep: Na temo Downovega sindroma je znanih kar veliko informacij, vendar kljub temu premalo. Premalo pozornosti se posveča staršem otrok z Downovim sindromom, saj ravno ti potrebujejo največ pomoči in podpore, da lahko ustrezno skrbijo zanje.
Keywords: družina, otrok z Downovim sindromom, kakovost življenja staršev
Published: 01.10.2021; Views: 49; Downloads: 11
.pdf Full text (922,80 KB)

2.
Žrtve nasilja v družini v času pandemije Covid-19
Sara Furlanič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Pandemija Covid-19 je vplivala na počutje prebivalstva po vsem svetu. Ker je Covid-19 bila nova nalezljiva bolezen, o kateri je bilo malo znanega, so se vlade držav odločile za ukrepe, ki naj bi preprečili širjenje bolezni. Ljudem je bila nenadoma odvzeta svoboda gibanja in druženja. Ostajali so v svoji domovih, ki naj bi bil najbolj varno okolje, pri tem je malo kdo pomislil, da dom ni vedno to. Izolacija sicer posameznika zaščiti brez boleznijo, ne more pa pred nasiljem. K nasilju so poleg izolacije prispevali tudi drugi stresni dogodki kot npr. izguba rednih prihodkov, dodatne obremenitve pri delu z otroki, ki so se šolali doma preko zoom-a. Vlada se je ukvarjala predvsem s pandemijo in pri tem pozabila na psihosocialne težave ljudi. Sama izolacija sicer ne vpliva na nasilje v družini, ampak ga lahko povečuje v družinah, kjer je že bilo. Tako je večina držav po svetu poročala o večjem nasilju v družinah v primerjavi s preteklim obdobjem, kjer so bile ogrožene predvsem ženske, otroci, starejši in invalidne osebe. Državne vlade so sicer sprejele številne ukrepe za pomoč žrtvam, pa vendar tega niso mogle v celoti preprečiti. Tako smo bili tudi v Sloveniji priča medijsko močno odmevnim krutim umorom in poskusom umora v letu pandemije (2020/2021). Razlogov za te umore in poskuse umorov ne moremo vselej pripisati izolaciji zaradi pandemije Covid-19, vendar je početje storilcev kaznivih dejanj povezanih s tem, lahko bila tudi pandemija. Dejstvo je, da podatki iz zadnjih desetih let v Sloveniji kažejo, da se je nasilje v družinah zmanjševalo. Temu so botrovali tudi sprejeta zakonska določila in ukrepi nevladnih organizacij, ki pomagajo žrtvam nasilja v družini. Vsekakor je pomembno, da je v času drugačnih okoliščin (kot je pandemija) potrebno nameniti večjo pozornost odkrivanju nasilja v družini in žrtvam omogočiti, da brez strahu pred morebitnim storilcem opozorijo na to.
Keywords: diplomske naloge, družina, nasilje, pandemija, Covid-19, umori
Published: 03.08.2021; Views: 298; Downloads: 108
.pdf Full text (931,92 KB)

3.
Poustvarjalno petje v družini in vrtcu
Lea Radolič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Glasba je zelo pomembna že v predšolskem obdobju. Spodbude iz okolja, tako v vrtcu kot tudi v družini, so ključnega pomena za razvoj otrokovih glasbenih sposobnosti, saj se te v nasprotnem primeru ne razvijajo. Teoretični del naloge zajema poglavja o značilnostih družine in glasbe v družini. Posebna pozornost je namenjena poglavju o glasbenih dejavnostih v vrtcu oziroma glasbeni dejavnosti petja pesmi. V empiričnem delu diplomskega dela so prikazani rezultati raziskave. Rezultati so bili pridobljeni z dvema anketnima vprašalnikoma, ki so jih izpolnili v petih vrtcih iz podravske regije. En anketni vprašalnik je bil namenjen staršem, drugi pa vzgojiteljem predšolskih otrok. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti prisotnost poustvarjalnega petja v družini predšolskega otroka in vrtcu. Ugotovljeno je bilo, da je petje pesmi v vrtcu in družini v veliki meri prisotno še danes in da starši veliko pesmi, ki se jih otroci naučijo v vrtcu, pojejo tudi doma. To je pozitivno, saj se vzgojitelji zavedajo pomena petja kakovostnih pesmi in so pri izbiri pesmi pozorni na določene elemente. Starši in vzgojitelji se zavedajo pomena vzpodbujanja otrok k petju. Z javnimi pevskimi nastopi v vrtcu petje le še dodatno vzpodbujajo in otrokom s tem omogočijo, da premagajo morebitni strah pred nastopanjem.
Keywords: vrtec, družina, petje, otrok
Published: 02.08.2021; Views: 148; Downloads: 29
.pdf Full text (1,48 MB)

4.
Besedje iz tematskega polja telo, družina in kmečka hiša v govoru Lovrenca na Pohorju, Činžata in Rute
Barbara Hriberšek, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena raziskava besedja iz tematskega polja telo, družina in kmečka hiša, zbranega v Lovrencu na Pohorju, na Činžatu in Ruti. Čeprav Lovrenc na Pohorju geografsko spada v štajersko pokrajino, ljudje v tem kraju govorijo koroško narečje. V teoretičnem delu naloge so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti Lovrenca na Pohorju, nato pa je govor Lovrenca, Činžata in Rute še narečno umeščen. Slovenska dialektologija izbrane govore uvršča v koroško narečno skupino, natančneje v severnopohorsko narečje. V osrednjem delu naloge je predstavljeno besedje za telo, družino in kmečko hišo, zbrano s pomočjo informatorjev v naseljih Lovrenc, Činžat in Ruta. Narečno gradivo, zbrano na terenu s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas, je bilo s posnetkov prepisano, fonetično zapisano in analizirano glede na izvor. Analizirali smo 283 različnih leksemov in ugotovili, da je večina zbranih poimenovanj slovanskega izvora, med prevzetimi besedami pa prevladujejo germanizmi. Kljub geografski bližini v raziskavo vključenih naselij je med poimenovanji iste predmetnosti v Lovrencu, na Činžatu in Ruti opaziti tudi nekaj razlik.
Keywords: Dialektologija, Lovrenc na Pohorju, Činžat, Ruta, koroška narečna skupina, telo, družina in kmečka hiša.
Published: 27.07.2021; Views: 156; Downloads: 16
.pdf Full text (1,29 MB)

5.
Družina v srednjem veku: Primer dinastije Otonov
Nika Grdadolnik Lorbek, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Družina v srednjem veku: Primer dinastije Otonov obsega teoretična izhodišča moralnih in družbenih norm, ki so veljale v visokoplemiških krogih srednjega veka. V nadaljevanju je predstavljeno življenje Otonov, saške rodbine, ki je v 10. in 11. stoletju krojila politično dogajanje v osrednjem delu današnje Evrope. Namen magistrskega dela je bil raziskati življenje in medsebojne odnose prve nemške cesarske rodbine ter opozoriti na odstopanja od tedaj pričakovanega načina življenja posameznikov omenjene rodbine. Osrednji del naloge predstavlja teoretična izhodišča, ki pomagajo razumeti položaj posameznika v visokoplemiški družbi srednjega veka, nadalje pa je podrobneje predstavljena rodbina Otonov, kjer sta izstopajoči dve ženski predstavnici. Adelaida Borgundska in Teofana, tašča in snaha, sta se v zgodovino zapisali kot izredno odločni predstavnici Otonske dinastije. Obe sta rodbini zagotovili moške naslednike, obe sta zgodaj ovdoveli, obe nastopili kot regentki Otonu III. Skozi predstavitev življenja Otonske dinastije med letoma 919 in 1024 so tako predstavljene vzporednice in odmiki od tedaj značilnega življenja visokoplemiške družine, s pomočjo razpoložljive literature in virov pa so začrtani odnosi med posameznimi družinskimi člani.
Keywords: srednji vek, visoko plemstvo, družina, cesarji, Otoni
Published: 22.07.2021; Views: 157; Downloads: 31
.pdf Full text (2,33 MB)

6.
Življenje z osebo z mejno osebnostno motnjo
Julija Rožič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Mejna osebnostna motnja je najpogostejša osebnostna motnja. Zanjo so značilni nestabilni medosebni odnosi, intenzivna čustvena nestabilnost in impulzivnost. Te značilnosti povzročijo napačno dojemanje samega sebe in okolice. Osebe s to boleznijo s svojimi dejanji škodujejo sebi in predvsem ljudem okoli njih. Deliti življenje z nekom, ki ima to motnjo, je težko in stresno. Svojci in bližnji se soočajo z nepredvidljivimi vedenji, grožnjami in stalnimi konflikti. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako posamezniki doživljajo življenje z osebo z mejno osebnostno motnjo in s kakšnimi težavami se ob tem soočajo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, pripravili smo sistematični pregled literature. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo pregledali mednarodne podatkovne baze MEDLINE, CINAHL, COBISS in Google Učenjak. S PRISMA diagramom smo prikazali potek iskanja relevantne literature. Rezultati: Po analizi podatkov smo ugotovili, da svojci, ki živijo z osebo z mejno osebnostno motnjo, velikokrat postanejo njihovi skrbniki. S prevzemanjem skrbi in odgovornosti za osebo s to motnjo doživljajo psihične in fizične obremenitve. Pojavljajo se stres, zaskrbljenost, konflikti v družini, depresija, socialna izključenost, občutki tesnobe, sramu, nemoči, krivde in žalosti. Diskusija in zaključek: Svojci oseb z mejno osebnostno motnjo so tako rekoč nevidni. S skrbjo za bolno osebo doživljajo veliko breme in zanemarjajo svoje potrebe. Predvsem jim primanjkuje socialne podpore in znanja, ki bi jim omogočilo boljše razumevanje bolezni in bolj učinkovit pristop za lažje življenje z osebo s to boleznijo.
Keywords: Duševne motnje, osebnost, družina, svojci, skrbnik, življenjske izkušnje.
Published: 26.05.2021; Views: 288; Downloads: 70
.pdf Full text (573,86 KB)

7.
Odnos slovenske družbe do nasilja v družini
Mia Slapšak, 2021, master's thesis

Abstract: Nasilje v družini pomeni uporabo tako psihičnega, fizičnega, spolnega in ekonomskega nasilja, kot tudi zanemarjanje drugega družinskega člana. Družinske člane med seboj povezujejo sorodstvene ali čustvene vezi, ali pa so te med njimi nekoč obstajale. V magistrskem delu smo se osredotočili na toleranco do nasilja v družini. V prvem delu je bil podrobneje predstavljen pojem nasilja v družini, njegove vrste, žrtve in posledice, ki jih za seboj pusti. Predstavljene so bile naloge in delovanje institucij, ki so pomembne z vidika odkrivanja, preprečevanja in obravnavanja nasilja v družini. Tako je lažje razumeti predstavljen pojem tolerance in cilj, h kateremu stremimo - ničelna toleranca do nasilja v družini. Na tem nivoju se poleg dela institucij zahteva tudi delovanje širše družbe, predvsem z vidika odzivanja na zaznano nasilje, kar pa je močno povezano s stopnjo tolerance, ki velja znotraj določene družbe. V drugem, raziskovalnem delu, nas je zanimalo, kaj družba sploh dojema kot nasilno in nesprejemljivo. Raziskava je pokazala, da že skoraj vsak pozna pojav nasilja v družini, največkrat iz medijev. Drugi se s tovrstnim nasiljem srečujejo pri opravljanju svojega poklica ali pa pojav poznajo od sorodnikov, znancev in prijateljev. Nekaj pa jih je navedlo, da so bili sami žrtve nasilja v lastni družini, tako kot otroci ali pozneje v odraslem življenju (n = 17). Najpogosteje doživeta vrsta nasilja je bilo psihično nasilje (83,3 %) , prisotno v več primerih pa je bilo tudi fizično (61,1 %) in spolno nasilje (38,9 %). Take lastne izkušnje z nasiljem niso bile pomembno povezane s toleranco do nasilja v družini. Ta prav tako ni povezana s spolom, saj raziskava ni pokazala statistično značilnih razlik med moškimi in ženskami v njihovem odnosu do nasilja v družini. Stopnja tolerance ali sprejemljivost nasilja pa je povezana s tem, kdo je žrtev nasilja v družini, pri čemer se kaže večja občutljivost in pripravljenost prijavljanja nasilnih ravnanj, ko so žrtve otroci, ki spadajo med najranljivejše skupine žrtev. Pomembno vlogo pri ozaveščanju družbe o pojavu in vrstah nasilja v družini in glede na mnenje tudi pomembno vlogo pri preprečevanju in spodbujanju prijav nasilja imajo mediji, kjer pa raziskava ni pokazala bistvenih razlik med tistimi, ki so ozaveščeni o problematiki in neozaveščenimi.
Keywords: magistrska dela, nasilje, družina, nasilje v družini, toleranca, odzivanje, ozaveščanje
Published: 07.04.2021; Views: 245; Downloads: 79
.pdf Full text (1,60 MB)

8.
Vpliv prevoza na delo na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
Ivana Tušek, 2021, master's thesis

Abstract: Ritem življenja je danes zelo hiter in vsaka prosta minuta, ura pomeni zelo veliko. V Sloveniji imamo srečo, da je država majhna in so vsa mesta relativno blizu, ampak še vedno nam ura vožnje do službe pomeni ogromno. Ravno zaradi tega, ker je Slovenija majhna in smo, če ni gneče na cesti, v namembnem kraju dokaj hitro, nam je zelo pomembno, da je delovno mestu kar se da blizu doma. Ni pa vedno tako in veliko ljudi se v službo vozi v sosednji kraj ali pa v prestolnico, v Ljubljano. Zanima nas, kako ljudje, ki so redno zaposleni, hodijo v službo: ali se veliko poslužujejo javnega prevoza ali se raje vozijo z osebnim avtomobilom. Poleg tega nas zanima, koliko jim je pomemben prosti čas in čas, ki ga preživijo z družino ter najbližjimi. V raziskovalnem delu smo analizirali podatke, zbrane z anketo. Ciljnih skupin nismo imeli, želeli smo čim večji vzorec. Pri nas je javni prevoz slabo organiziran, povezave in vozni redi so slabi, vlaki niso zelo hitri, poleg tega ni velike razlike v porabi denarja, če se v službo peljemo z osebnim avtomobilom. Pri osebnih avtomobilih pa nastane problem parkirnih mest. Nima vsako podjetje dovolj parkirišča za vse zaposlene, zato se določeni vozijo v službo skupaj ali pa grejo prej od doma, da najdejo brezplačno parkirišče. Veliko ljudi ima fokus na karieri in ugledu, ampak poleg tega jim ogromno pomeni tudi prosti čas, ki ga preživijo sami ali pa s svojo družino, zato se za prevoz na delo odločajo za tisti transport, ki je najhitrejši in tudi najcenejši.
Keywords: javni prevoz, družina, prosti čas, zaposleni, delovni čas
Published: 02.04.2021; Views: 273; Downloads: 51
.pdf Full text (2,08 MB)

9.
Ženske in otroci - najpogostejše žrtve nasilja in zlorab v družini
Anja Aleksič, 2021, master's thesis

Abstract: Nasilje v družini, žrtve katerega so večinoma ženske in otroci, spada med najpogostejše kršitve človekovih pravic in kršitve človekovega dostojanstva ter diskriminacijo žensk. Za problematiko nasilja v družini in boj proti njemu je izjemnega pomena, da se o njem govori. Družba mora ponotranjiti dejstvo, da ne gre za problem, ki spada v zasebno sfero posamezne družine, temveč gre za problem celotne družbe in družbeno odgovornost nosi vsak izmed nas. Potrebno je doumeti pogostost nasilja v družini in se prenehati slepiti o »redkosti« tega pojava, saj je popolnoma mogoče, da je tudi nekdo od naših bližnjih žrtev družinskega nasilja, pa tega ne upa priznati, ker se tako kot večina žrtev boji, da mu nihče ne bo verjel, da pomoči ne bo dobil ali da bo po priznanju samo še huje. Kolektivno družbeno zavedanje in družbena odgovornost sta seveda izjemnega pomena, vendar je za reševanje dotične problematike v prvi vrsti odgovorna država, ki se mora reševanja lotiti celovito. Za obravnavanje nasilja v družini mora zagotoviti celoten zakonodajni in politični okvir, poskrbeti pa mora tudi za uspešno sodelovanje institucij, organov in organizacij, ki predstavljajo državno mrežo izvajalcev pomoči. S posebnimi programi je potrebno pomoč nuditi tudi povzročiteljem nasilja, ki so se nasilnega vedenja naučili tekom življenja, vendar se lahko takšnega vedenja odvadijo in ga spremenijo, če se problema zavedajo, želijo delati na sebi, so pripravljeni na spremembo in imajo ob sebi ustrezno strokovno podporo. Najpomembnejše pa je sporočilo za vse žrtve, povzročitelje nasilja in celotno družbo, da je nasilje popolnoma nesprejemljivo, da zanj ni nikakršnega opravičila ter da je zanj vedno odgovoren izključno povzročitelj sam, nikoli žrtev.
Keywords: družinsko pravo, družina, družinska razmerja, nasilje v družini, zloraba v družini, žrtve nasilja in zlorab v družini, Zakon o preprečevanju nasilja v družini
Published: 10.03.2021; Views: 263; Downloads: 92
.pdf Full text (2,19 MB)

10.
Vpliv dela od doma na družinsko življenje
Barbara Sečkar, 2020, master's thesis

Abstract: Delo od doma postaja kot ena izmed fleksibilnih oblik zaposlitve zaradi napredka na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije vedno bolj razširjena oblika dela. Pogosto se omenja tudi kot družini prijazna organizacija, s katero lahko delavci dosežejo večje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Obstajajo pa tudi študije, ki kažejo, da lahko fleksibilnost prej koristi delodajalcu ali organizaciji ne pa tudi družini zaposlenega. Tako obstaja nesoglasje v obstoječih raziskavah o tem, ali delo od doma spodbuja kakovost družinskega življenje ali pa ga ogroža. Zaključno delo je razdeljeno na teoretični in empirični del in se osredotoča na preučevanje vpliva, ki ga ima delo od doma na različne sfere družinskega življenja. Naloga temelji na kvalitativnem pristopu, podatki pa so bili pridobljeni s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. Izsledki raziskave potrjujejo, da delo od doma prinaša za družinsko življenje več prednosti kot slabosti, saj omogoča več časa z družino, prinaša prednosti za izboljšanje družinskih odnosov, olajša opravljanje gospodinjskih opravil, tako da se jih lahko prilagodi potrebam delavcev ter prispeva k zmanjšanju konflikta med obema domenama. Delo od doma pomembno vpliva tudi na spremembo v količini ur, namenjenih za delo, kar pa je odvisno predvsem od organizacije dela in discipliniranosti delavca. Čeprav delo od doma ne prispeva k enakomernejši porazdelitvi gospodinjskih opravil med spoloma, prinaša za družinsko življenje več prednosti kot slabosti, zato lahko zaključimo, da upravičeno nosi naslov družini prijazna organizacija dela.
Keywords: delo od doma, teledelo, delo na daljavo, družina, družinsko življenje
Published: 02.03.2021; Views: 548; Downloads: 146
.pdf Full text (1,04 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica