Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na primerjalno analizo pravne ureditve instituta zunajzakonske skupnosti v Republiki Sloveniji (Slovenija) in Republiki Severni Makedoniji (Makedonija). Začne se z definicijo in zgodovinskim pregledom družine in življenjskih skupnosti, nadaljuje pa s primerjavo pravnih definicij iz družinskega prava. V nadaljevanju so analizirana še druga področja, ki se dotikajo zunajzakonskih partnerjev, ter relevantna sodna praksa za to področje s sklepi in idejami, kako izboljšati trenutni položaj zunajzakonskih skupnosti v izbranih državah. Visok odstotek razvez, ekonomska neodvisnost, obredi in upravni postopki vodijo do tega, da sklenitev zakonske zveze ni prva izbira med mladimi, ki iščejo alternativne načine ureditve življenjske skupnosti. Ena najpogostejših alternativ je institut zunajzakonske skupnosti, vendar njegovo poznavanje, razumevanje, kdaj in kako nastane zunajzakonska skupnost ter kakšne so pravice in obveznosti, ki jih bosta imela zunajzakonska partnerja, med državljani teh držav ni dovolj poznano. Prispevek poskuša s primerjalno analizo podati osnovna znanja, ki bi jih državljan moral imeti o zunajzakonski skupnosti. Temeljita primerjalno pravna analiza, pri kateri so bili natančno upoštevani vidiki pozitivnega prava ter sodne prakse v obeh državah, je omogočila celovit pregled med pravnimi ureditvami. Bistvo analize je predstaviti razlike in podobnosti, ki obstajajo med državama, da bi državljane teh dveh držav seznanili s tem institutom. Čeprav sta bili obe državi del Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), lahko ugotovimo, da je Republika Slovenija zunajzakonskim partnerjem priznavala in določila veliko več pravic in obveznosti kot Republika Severna Makedonija. Poleg tega imata obe državi še vedno problem z zunajzakonsko skupnostjo, ki predstavlja dodatno breme za sodišča, ker jo je treba dokazovati in ugotavljati v sodnem postopku. V prispevku je podana kritika in vizija izboljšanja pravnega okvira z namenom olajšanja dela sodnikov, zunajzakonskih partnerjev in drugih ter ustvarjanja boljšega pristopa za partnerje, ki bi želeli vzpostaviti zunajzakonsko skupnost.
Keywords: družinsko pravo, družina, življenjska skupnost, zunajzakonski partnerji, premoženjska razmerja, pravice in obveznosti, Republika Slovenija, Republika Severna Makedonija
Published in DKUM: 10.02.2025; Views: 0; Downloads: 52
Full text (932,09 KB)

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen pomen gibalne/športne aktivnosti v predšolskem obdobju, pri čemer je sprva predstavljen gibalni razvoj otroka, faze in dejavniki razvoja. Zanimal nas je vpliv družine na gibalne aktivnosti otrok ter sama gibalna dejavnost staršev. Predstavljene so tudi smernice s priporočili za gibalno aktivnost otrok in odraslost. Preučevali smo povezanost časa, ki ga otroci preživijo za zasloni s gibalnimi dejavnostmi. Diplomsko delo je raziskovalnega tipa. V raziskavi smo preverili tri zastavljene hipoteze, raziskavo pa smo izvedli s pomočjo anonimnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši predšolskih otrok (3-6 let). Ugotovitve raziskave so prikazane v grafih, ki jih spremljajo razlage. Ugotavljali smo, da so predšolski otroci redno gibalno aktivni na prostem, večina jih ni vključenih v organizirano vadbo, tisti ki pa so, pa obiskujejo predvsem splošno telovadbo. Otroci v povprečju dosegajo priporočeno količino dnevnih gibalnih aktivnosti. Starši so v prostem času po večini vključeni tako v zmerno, predvsem pa visoko intenzivne gibalne dejavnosti, pri čemer pa se na našem vzorcu ne potrdi povezanost med pogostostjo gibalnih/športnih aktivnosti staršev in otrok. Ugotavljamo, da se starši pri otrocih večinoma držijo smernic glede zaslonskega časa, hkrati pa se ne potrdi povezanost zaslonskega časa in gibalno aktivnostjo otrok. Na podlagi rezultatov smo vse tri hipoteze zavrnili.
Keywords: gibalni razvoj, predšolski otroci, gibalna/športna aktivnost, družina, čas za zasloni, mestno okolje
Published in DKUM: 08.01.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (785,76 KB)

Abstract: V diplomskem delu smo s pomočjo literature podrobneje predstavili družinska podjetja. Družinsko podjetje smo opredelili z definicijo in se poglobili v značilnosti družinskih podjetij. Podorbneje smo prikazali kako se družinsko podjetje razlikuje od nedružinskega in kateri so glavni dejavniki, ki ju ločujejo. V teoretičnem delu smo preučili tudi prednosti in slabosti samega družinskega podjetja. Posebej smo predstavili tudi nasledstvo v družinskem podjetju, kako je opredeljeno, kako ga je potrebno načrtovati in kdaj s tem pričeti. Dotaknili smo se tudi kako pomemben je naslednik v družinskem podjetju. Navedli in razložili smo tudi dejavnike za uspešen prenos podjetja na naslednike in opozorili na morebitne razloge za neuspen prenos podjetja. V praktičnem delu smo prestavili in opisali izbrano družinsko podjetje Pro Žak d. o. o. . podorobno smo opisali njegov nastanek, s čim se ukvarja in katere družinske člane zaposluje. Izdelali smo načrt kako naj bi družinsko podjetje predalo vodenje nasledni generaciji po fazah za predajo podjetja in se s pomočjo vprašalniki in intervjuja s posameznimi zaposlenimi v podjetju dokopali do informacij kako odnosi vplivajo na delovanje v podjetju, kako so vloge v podjetju porazdeljene glede na člane družine. Ključne ugotovitve, ki smo jih pri diplomskem delu ugotvili so, da je načrtovanje predaje podjetja ključnega pomena za obstoj podjetja in, da moramo z načrtovanjem začeti dovolj zgodaj, kot se tega lotevajo tudi v obravnavanem družinskem podjetju. Na primeru podjetja Pro Žak d. o. o. smo ugotovili, da je podjetje zaradi zaposlovanja družinskih članov bolj povezano in uspešnejše, saj med njimi poteka harmonija in prepletanje dobrih družinskih odnosov, to smo podprli tudi z pogovorom z zaposlenimi, ki niso člani družine.
Keywords: družinsko podjetje, predaja nasledstva, naslednik, planiranje, družina, odnosi, podjetje
Published in DKUM: 21.10.2024; Views: 0; Downloads: 25
Full text (1,52 MB)

Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela smo najprej podrobno obravnavali koncept podjetništva, pri čemer je bil poseben poudarek na notranjem podjetništvu. Raziskali smo njegov razvoj, ključne dejavnike, ki vplivajo nanj, značilnosti notranjepodjetniškega okolja in kulture. Nato smo se posvetili družinskemu podjetništvu, kjer smo analizirali njegove specifične lastnosti, razlike med družinskim in poslovnim sistemom, vloge posameznih družinskih članov znotraj podjetja, prednosti in izzive ter proces prenosa podjetja na naslednje generacije. Prav tako smo raziskali vpliv notranjega podjetništva na rast in razvoj družinskih podjetij. V empiričnem delu smo se osredotočili na analizo podatkov iz raziskave, izvedene med slovenskimi družinskimi podjetji v letu 2015. Cilj te analize je bil preučiti, kako notranjepodjetniške aktivnosti vplivajo na rast in uspešnost družinskih podjetij.
Keywords: podjetništvo, notranje podjetništvo, družina, podjetje, družinsko podjetništvo
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 18
Full text (1,31 MB)

Abstract: Uporaba drog med mladimi se običajno začne že v zgodnjem mladostništvu. Starši so eden ključnih dejavnikov mladostnikove uporabe drog, zato smo v doktorski disertaciji proučili povezanost vzgojnih stilov staršev, njihovih stališč do mladostnikove uporabe drog in njihovo lastno uporabo drog z mladostnikovo uporabo drog. Predvsem nas je zanimalo, v kakšni meri so vzgojni stil staršev, stališča staršev do mladostnikove uporabe drog in uporaba drog pri starših povezani z mladostnikovo uporabo drog v vsem življenju, s starostjo ob prvi uporabi drog in s pogostostjo mladostnikove uporabe. V teoretičnem delu smo predstavili vzgojno vlogo staršev, podrobneje prikazali različne vzgojne stile in izide mladih ter osvetlili pomen starševskih stališč do mladostnikove uporabe drog in pomen njihovega vzora glede uporabe drog. V raziskavi, katere rezultate predstavljamo v empiričnem delu, je sodelovalo 900 mladostnikov, dijakov različnih srednješolskih izobraževalnih programov v Sloveniji, starih od 14 do 21 let. S pomočjo spletne ankete smo raziskali povezanost vzgojnih stilov staršev, njihovih stališč do uporabe drog in starševske uporabe drog z mladostnikovo uporabo drog. Za ugotavljanje povezanosti med odvisnimi spremenljivkami (mladostnikova uporaba drog v vsem življenju, starost ob prvi uporabi in pogostost uporabe) in neodvisnimi spremenljivkami (vzgojni stili, starševska stališča do uporabe drog in starševska uporaba drog) smo uporabili multivariatno analizo. V multivariatnih modelih smo kontrolirali tudi sociodemografske in socioekonomske spremenljivke. Rezultati so pokazali, da avtoritativni vzgojni stil staršev v primerjavi z drugimi vzgojnimi stili, starševska neuporaba drog in starševska prepoved uporabe drog pri mladostnikih statistično značilno zmanjšujejo verjetnost mladostnikove uporabe droge kadarkoli v življenju. Prav tako avtoritativni vzgojni stil staršev, starševska ničelna toleranca do mladostnikove uporabe drog in njihova neuporaba drog statistično značilno zmanjšujejo verjetnost mladostnikove zgodnejše in pogostejše uporabe drog. Ugotovitve naše raziskave lahko prispevajo k razvoju javnih politik in ukrepov za preprečevanje uporabe drog med slovenskimi mladostniki, npr. s pripravo preventivnih programov usmerjenih v krepitev starševske vzgojne kompetentnosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Keywords: mladostniki, uporaba drog, vzgojni stili, družina, starševska stališča do uporabe drog, starševska uporaba drog
Published in DKUM: 15.04.2024; Views: 324; Downloads: 97
Full text (6,11 MB)