1. Dejavnosti za področje družba, ki vključujejo razvijanje algoritmičnega mišljenja predšolskih otrok, ter priprava priročnika za vzgojitelje : diplomsko deloAna Bajc, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo predstavili algoritmično mišljenje in razvoj algoritmičnega mišljenja pri predšolskih otrocih. Algoritmično mišljenje je ena izmed ključnih veščin, ki jih potrebujemo v današnjem digitalnem svetu. Je mišljenje, pri katerem izbrani problem razčlenimo na manjše dele ter ga sistematično in načrtno rešujemo. Algoritmično mišljenje predšolskih otrok lahko razvijamo preko dejavnosti z in brez uporabe digitalne tehnologije. Diplomsko delo je nastalo v času trajanja mednarodnega Erasmus projekta Algolittle, v katerem je bil eden od ciljev priprava aktivnosti za razvijanje algoritmičnega učenja. V praktično empiričnem delu diplomskemu delo smo zbrali učne priprave študentov iz različnih področij dejavnosti, ki smo jih analizirali po posameznih kriterijih in jih bomo kasneje uredili v priročniku. Rezultati so pokazali, da je večina učnih priprav vsebovala ustrezno vizualno didaktično gradivo za izvedbo dejavnosti, opisi metodičnih postopkov so bili pri večini priprav delno ustrezni, večina priprav je vsebovala ustrezne didaktične cilje, kar velja za priprave iz področij dejavnosti in za medpodročne priprave. Iz rezultatov je razvidno, da študenti potrebujejo več znanj pri zapisih didaktičnih
dejavnosti, hkrati pa smo prikazali, da je tudi v predšolskem obdobju mogoče razvijati algoritmično mišljenje z in brez tehnologije in zakaj je to pomembno.
Keywords: algoritmično mišljenje, predšolska vzgoja, priročnik, družboslovje, dejavnosti za otroke
Published in DKUM: 28.01.2025; Views: 0; Downloads: 7
 Full text (2,40 MB) |
2. Metode za napovedovanje intervalnih spremenljivk na družboslovnih podatkih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostDanijel Blagojević, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava uporabo metod podatkovnega rudarjenja za napovedovanje intervalnih spremenljivk v družboslovnih podatkovnih množicah, kjer je analiza velikih in kompleksnih podatkov pogosto izziv. Podatkovno rudarjenje omogoča odkrivanje skritih vzorcev in povezav, ki jih z običajnimi metodami analize težko zaznamo, ter omogoča napovedovanje prihodnjih dogodkov na osnovi preteklih podatkov. V nalogi so preučene različne metode, kot so linearna regresija, nevronske mreže, metoda k najbližjih sosedov (kNN), podporni vektorji (SVM) in odločitvena drevesa, pri čemer se raziskuje njihova učinkovitost pri obdelavi družboslovnih podatkov.
Naloga vključuje primerjavo učinkovitosti teh metod z uporabo različnih metrik, kot so MSE, RMSE, MAE in R2, ki zagotavljajo celovito oceno natančnosti napovedi. Rezultati kažejo, da so nevronske mreže in linearna regresija med najuspešnejšimi metodami za napovedovanje intervalnih spremenljivk v družboslovnih podatkovnih množicah. Nevronske mreže izkazujejo posebno prednost pri odkrivanju skritih vzorcev v kompleksnih podatkovnih strukturah, medtem ko je linearna regresija učinkovita zaradi svoje preprostosti in razumljivosti.
Raziskava poudarja pomen prilagajanja izbranih metod značilnostim podatkovnih množic in potrebam analize. Izpostavlja tudi, da lahko ustrezna izbira metode vpliva na uspešnost napovedovanja in natančnost pridobljenih rezultatov. S tem prispeva k razumevanju optimalnih pristopov za analizo družboslovnih podatkov in odpira možnosti za nadaljnje raziskave, zlasti pri uporabi naprednejših tehnik strojnega učenja in prilagoditvah obstoječih metod. Naloga tako ponuja smernice za izbiro ustreznih metod podatkovnega rudarjenja glede na zahteve družboslovnih raziskav in spodbuja nadaljnje raziskovalno delo na tem področju.
Keywords: podatkovno rudarjenje, metode, družboslovje, množice, metrike, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.09.2024; Views: 0; Downloads: 22
Full text (1006,06 KB) |
3. Infrastruktura za raziskave govora v humanistiki in jezikovnih tehnologijah : zbornik povzetkov2023 Abstract: Zbornik povzetkov s 6. mednarodne znanstvene konference Slavistični znanstveni premisleki prinaša povzetke uveljavljenih domačih in tujih raziskovalcev in raziskovalk govora in govorjenega diskurza s področij različnih disciplin humanistike, družboslovja in tehničnih ved. Zbrani povzetki prinašajo pregled aktualnega stanja in perspektiv uporabe govornih virov, predstavljene in obravnavane bodo tematike, vezane na različne vrste govorjenega diskurza (npr. politični, narečni, gledališki), na kontekst govorjenega diskurza (npr. sociolingvistika, lingvistika variacij), na pomen in vlogo večpredstavnosti v govorni komunikaciji (npr. pri literarnem branju, v političnem diskurzu). Predstavljene bodo še tematike, vezane na snemanje govora in govorne komunikacije, standarde transkribiranja in vrste korpusnega označevanja, z jezikovno tehnološkega vidita pa še tematike o orodjih za analizo govora in govorne komunikacije.
Keywords: govorjeni jezik, govorjeni diskurz, jezikovne tehnologije, humanistika, družboslovje
Published in DKUM: 16.05.2023; Views: 589; Downloads: 56
Full text (3,52 MB)
This document has many files! More... |
4. Razvijanje veščin malčkov pri dnevni rutini s spodbujanjem algoritmičnega mišljenja Developing toddlers ’skills in a daily routine by encouraging algorithmic thinkingPatricija Grad, 2021, undergraduate thesis Abstract: Izvajanje dnevne rutine pri otrocih v prvem starostnem obdobju vključuje vsa področja razvoja in hkrati ponuja priložnost za učenje osnovnih veščin samostojnosti. Dnevna rutina predstavlja čas za učenje, otrokom daje občutek varnosti in skupnosti. Učenje osnovnih veščin samostojnosti lahko izvajamo tudi s spodbujanjem algoritmičnega mišljenja pri otrocih v prvem starostnem obdobju. Algoritmično mišljenje je ena izmed najpomembnejših kompetenc, s katero lahko rešujemo probleme vsakdanjega življenja. Razvoj veščin algoritmičnega mišljenja spodbuja razvoj drugih veščin, kot so ustvarjalnost, logično razmišljanje, odločanje ipd., zato je pomembno razvijati veščine algoritmičnega mišljenja že v zgodnjem otroštvu. V praktično empiričnem delu smo oblikovali vaje in dejavnosti za razvijanje samostojnosti v skupini pri otrocih od 1 do 2 leti (n=14). S pomočjo ocenjevalne lestvice smo spremljali razlike v doseženih veščinah pri umivanju rok ter obuvanju in sezuvanju copat. Vaje, ki so vključevale učenje po korakih za vsako izmed izbranih veščin, smo izvajali 10 dni. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike v sposobnostih umivanja rok ter obuvanja in sezuvanja copat pred in po izvedenih vajah. Rezultati naloge so pomembni za spodbujanje algoritmičnega mišljenja pri mlajših otrocih saj ponujajo razmislek, kako bi lahko vzgojitelj pri svojem delu uporabili podobne strategije tudi na drugih področjih.
Keywords: predšolska vzgoja, razvijanje veščin malčkov, dnevna rutina, algoritmično mišljenje, družboslovje
Published in DKUM: 04.01.2022; Views: 852; Downloads: 139
Full text (2,69 MB) |
5. Vključenost lokalnega okolja v obravnavo vsebin kulturne dediščine na razredni stopnjiLaura Anderlič, 2021, master's thesis Abstract: Kulturna dediščina predstavlja pomemben del našega življenja. V magistrski nalogi je predstavljen vpogled v sodelovanje osnovnih šol z lokalnim okoljem oziroma pripadniki starejše generacije glede vsebin kulturne dediščine. Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. Teoretični del magistrske naloge zajema izbrane vsebine in nekatere znanstvene ugotovitve o kulturni dediščini, poučevanju kulturne dediščine v osnovnih šolah in vključevanju lokalnega okolja v poučevanje teh vsebin.
V empiričnem delu smo z anketnim vprašalnikom preverili stališča in mnenja pripadnikov starejše generacije o poučevanju kulturne dediščine v osnovnih šolah. Zanimalo nas je, kako opredeljujejo kulturno dediščino, kakšen odnos imajo do nje ter njihovo vključevanje v prenašanje kulturne dediščine domačim. Večina pripadnikov starejše generacije meni, da je v osnovnih šolah v Sloveniji premalo poučevanja in vpletanja vsebin kulturne dediščine v pouk in da imajo učitelji in učenci radi vsebine, ki so povezane s kulturno dediščino. Ugotovili smo, da je pri otrocih pomembno spodbujati zavest o kulturni dediščini. Večina pripadnikov starejše generacije prenaša kulturno dediščino svojim potomcem, zelo malo pa se le-ta prenaša na način sodelovanja z osnovnimi šolami in društvi. Ob besedni zvezi kulturna dediščina se anketirani najprej spomnijo na materialne stvari, pomeni pa jim vrednoto, ohranjanje in domovinsko zavest.
Keywords: kulturna dediščina, lokalno okolje, osnovna šola, didaktika, družboslovje
Published in DKUM: 03.08.2021; Views: 1217; Downloads: 159
Full text (1,23 MB) |
6. Uporaba računalnika med vzgojitelji in učitelji prvega triletja pri obravnavi družboslovnih vsebinSonja Plazar, 2010, original scientific article Abstract: V prispevku prikazujemo rezultate raziskave, opravljene na vzorcu vzgojiteljev in učiteljev iz različnih statističnih regij Slovenije. Namen raziskave je bil, ugotoviti pogostost uporabe računalnika med vzgojitelji v vrtcu in učitelji prvega triletja. Ob tem nas je zanimalo tudi, ali med vzgojitelji in učitelji obstajajo razlike.
Ugotovili smo, da se v generalni uporabi računalnika pri obravnavi družboslovnih vsebin kaže pozitiven trend, in takšna ugotovitev vsekakor je spodbudna. Ugotovili smo tudi, da vzgojitelji in učitelji izmed različnih načinov uporabe računalnika najpogosteje uporabljajo računalnik zunaj razreda/igralnice. Nadaljnje preučevanje razlik med vzgojitelji in učitelji pa je pokazalo, da ti rezultati niso več tako spodbudni. Raziskava je namreč pokazala, da vzgojitelji pri svojem delu v primerjavi z učitelji precej manj uporabljajo računalnik. Pri tem moramo upoštevati različne dejavnike, ki sicer lahko vplivajo na takšen rezultat (pomanjkljiva/neustrezna oprema, preobremenjenost/pomanjkanje časa, pomanjkljiva usposobljenost, razvojna stopnja otrok/učencev ...). In ker le-teh v raziskavi nismo preverjali, nam njihovo upoštevanje dovoljuje le lažje razumevanje takšnih ugotovitev.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, računalniki, družboslovje, začetni pouk, osnovne šole
Published in DKUM: 10.10.2017; Views: 1182; Downloads: 203
Full text (139,66 KB)
This document has many files! More... |
7. PROJEKTNI POUK PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA V KONTEKSTU RAZKORAKA MED NARAVOSLOVNO-TEHNIČNIMI IN DRUŽBOSLOVNIMI VSEBINAMIVenesa Brglez, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu Projektni pouk pri predmetu spoznavanje okolja v kontekstu razkoraka med naravoslovno-tehničnimi in družboslovnimi vsebinami, smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja raziskali, kakšno stališče imajo učitelji prvega triletja pri predmetu spoznavanje okolja do projektnega dela, koliko projektnih del letno izvedejo in kakšni so ti po obsegu. Prav tako nas je zanimalo, katere vsebine iz učnega načrta za spoznavanje okolja učitelji obravnavajo pri projektih in zakaj ter kako so za projektno delo motivirani učenci in ali učitelji opazijo večjo motiviranost pri obravnavi naravoslovnih ali družboslovnih vsebin. V raziskavo je bilo vključenih 5 učiteljev, občine Slovenske Konjice. Pridobljena empirična spoznanja razkrivajo, da se v prvem triletju osnovne šole projektno delo ne uporablja v vseh njegovih fazah izvedbe, ampak učitelji pri svojem delu uporabljajo zgolj posamezne elemente projektnega dela. Na splošno imajo učitelji pozitiven odnos do projektnega dela, saj učenci z njim pridobijo ogromno izkušenj, se navadijo na samostojno delo, se naučijo sodelovati, a se zanj zaradi pomanjkanja časa, prenatrpanih učnih načrtov, prevelikega števila učencev v razredu in dodatnega dela, ne odločajo pogosto. Učitelji izvajajo projektno delo enkrat do večkrat letno v manjšem obsegu, ki traja par ur pa do največ 14 dni. Za večje projekte se v prvem triletju ne odločajo. Učitelji v projektno delo vključujejo tako družboslovne kot naravoslovne vsebine znotraj predmeta spoznavanje okolja. Slednje sicer vključujejo v projektno delo pogosteje, saj pri njih opažajo večje zanimanje pri učencih. Učenci so na splošno motivirani za projektno delo, se pa zmeraj najde kakšen posameznik, ki za takšen način dela ni navdušen. Empirična spoznanja nam razkrivajo, da je učencem všeč konkretno, povezano z naravo in tisto, kar jim je blizu. Zato smo v praktičnem delu magistrske naloge izdelali model enodnevnega projekta, učno pot na območju občine Slovenske Konjice, katerega lahko učitelji prvega triletja, natančneje tretjega razreda, uporabijo pri pouku. Učno pot sestavlja 10 postaj, katere temeljijo na raziskovalnem in eksperimentalnem delu ter didaktičnih igrah, s pomočjo katerih učenci rešujejo pripravljene naloge in izvajajo različne dejavnosti.
Keywords: spoznavanje okolja, razredni pouk, projektni pouk, družboslovje, naravoslovje, učna pot
Published in DKUM: 17.11.2016; Views: 1771; Downloads: 234
Full text (1,45 MB) |
8. UPORABA PAMETNE TABLE PRI POUKU DRUŽBOSLOVJA V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLIKlemen Hrastnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Vzgoja in izobraževanje v šoli predstavljata množično obliko sekundarne socializacije otrok in mladostnikov. Pomemben dejavnik učnega procesa je učna tehnologija, ki je v določenem obdobju na voljo. Navajanje otrok na uporabo tehnologije in učenje njene uporabe je del te socializacije.
V pričujočem delu je obravnavana informacijsko komunikacijska tehnologija, ki je osredotočena na preučevanje uporabe interaktivne table pri pouku. Osrednji del obravnave je preučevanje uporabe interaktivne table pri pouku družboslovja. V teoretičnem uvodu je tako obravnavan pouk in njegove prvine, med katerimi so tudi didaktična sredstva. Del didaktičnih sredstev je tudi multimedijska tehnologija, h kateri se uvršča interaktivna tabla. V nadaljevanju je predstavljen koncept interaktivne table, njeni tipi in načini delovanja. Sledi poglavje, v katerem sem obravnaval raziskave o uporabi in učinkovitosti interaktivne table.
V drugem, empiričnem delu sem analiziral anketne vprašalnike o opremljenosti šolskih učilnic z interaktivnimi tablami, ki so jih izpolnjevala vodstva šol, ter o uporabi interaktivne table pri pouku družboslovja, ki so jo izpolnjevali učitelji družboslovnih predmetov osnovnih in srednjih šol.
V diplomski nalogi sem ugotovil, da so slovenske šole dobro opremljene z interaktivnimi tablami. Dobri opremljenosti pa ne sledi visok delež uporabe, saj manj kot ena tretjina učiteljev šol, kjer so na voljo interaktivne table, te tudi uporablja. Višji delež uporabe se pokaže v šoli v manjšem kraju kot v mestu ter v osnovnih šolah v primerjavi s srednjo šolo. Učitelji neuporabo najpogosteje utemeljujejo z razlogom, da uporaba interaktivne table ne bi izboljšala pouka ter da je ni v učilnicah, kjer imajo pouk.
Keywords: pouk, družboslovje, IKT, interaktivna tabla, uporaba
Published in DKUM: 26.09.2016; Views: 1994; Downloads: 120
Full text (393,11 KB) |
9. Quantitative data analysis with SPSS release 8 for Windows : a guide for social scientistsAlan Bryman, Duncan Cramer, 2000, higher education textbook Keywords: kvantitativna analiza, statistične metode, statistika, matematična statistika, korelacije, analiza variance, analiza kovariance, regresijske analize, faktorska analiza, raziskovalne metode, družboslovje, družbene vede, analiza, podatki, podatkovne strukture, spremenljivke, vzorčenje, razlike, multivariantna analiza, agregati, računalniški programi, uporaba računalnika, programski jeziki, računalništvo, podpora, meritve, programska oprema, software, Windows, operacijski sistemi, učbeniki
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2061; Downloads: 91
 Link to full text |
10. Max Kaase in Kenneth Newton, Zaupanje v vlado. Niko Toš, Zaupanje Slovencev v demokratični sistem ...Sergej Flere, 2000, review, book review, critique Keywords: ocene in poročila, ocene knjig, sociologija politike, izkustveno družboslovje, politika
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1727; Downloads: 51
Link to full text |
