| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Legitimnost in postopkovna pravičnost : diplomsko delo univerzitetnega študija
Nea Rotovnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Obdobje mladostništva je eno izmed najpomembnejših obdobij življenja. V tem obdobju si vsak posameznik izoblikuje določene norme, vrednote, stališča ter absorbira vzorce vedenja, po katerih se bo v življenju najverjetneje ravnal. Ravno zato je še toliko bolj pomembno, kakšna pravila, vrednote ter norme ima interes zagovarjati, spoštovati. Mladostnik se v tej fazi, ko odrašča sooča s številnimi vplivi iz okolja. Prav ti imajo relativno močan vpliv na njegovo vedenje, s tem pa tako nam kot okolju nekaj sporočajo. Posebej pomembno pa je, da se ta sporočila pravilno interpretirajo, saj posameznik v tem obdobju še posebej izraža tudi svoja nestrinjanja, nasprotovanja z vrednotami, normami, stališči, ki jih je pridobil v primarni fazi socializacije, kjer še ni bil podvržen širšemu krogu družbe, temveč se je razvijal v krogu družine. V obdobju ko polnoletni mladostniki zapuščajo varno zavetje otroštva, oziroma sobivanja z družino ter se podajajo na neznano, a mikavno pot odraslosti, se še posebej izrazi njihovo odklonsko vedenje, torej vedenje, ko se posameznik ne vede v skladu z družbenimi normami, temveč jim na nek način s svojim vedenjem nasprotuje, jih prične kršiti. Mladostniki v obdobju odraščanja torej nasprotujejo normam, pravilom, vzorcem obnašanja, ki so jih pridobili skozi prvo fazo socializacije ter ponotranjijo neke povsem nove. V diplomski nalogi smo se konkretno osredotočili na zaupanje v policijsko delo, spoštovanje zakonov polnoletnih mladostnikov, ugotoviti želimo v kolikšni meri polnoletni mladostniki spoštujejo zakone ter kaj vpliva na to, da jih morebiti ne. Pri tem smo se uprli na postopkovno ter distributivno pravičnost glede legitimnosti policijskega dela pri polnoletnih mladostnikih v Sloveniji, pri čemer se postopkovna pravica upira na kakovost sprejemanja odločitev in kakovost medosebnih odnosov v obravnavi, distributivna pa je posebna vrsta pravičnosti, katere cilj je vzpostaviti načela in mehanizme za pravično razdelitev dobrin in bremen med posameznimi člani družbe. Z izdelavo diplomske naloge smo prišli do zaključka, da je zaupanje v slovensko policijo med polnoletnimi mladostniki dobro, bolj zaupajo ji nedeviantni mladostniki ter da le ta učinkovito ščiti človekove pravice, njena učinkovitost pa vpliva na večje zaupanje vanjo.
Keywords: mladostniki, družbeno nadzorstvo, policija, policijska dejavnost, kazensko pravosodje, legitimnost, postopkovna pravičnost, diplomske naloge
Published: 23.10.2012; Views: 1224; Downloads: 164
.pdf Full text (550,49 KB)

2.
Cerkev in varnost : diplomsko delo univerzitetnega študija
Alen Štojs Goljar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Delo vsebuje raziskavo za namen diplomskega dela s področja družbenega nadzorstva, varnosti in analitike. Naslovna problematika in del hipoteze se dotikata korelacije med Cerkvijo (kot vseprisotno skupino in močno skupnostjo, ki s tradicijo in delom vpliva na naš vsakdan bodisi kot vernike in člane Cerkve bodisi kot nevernike) ter varnostjo (kot pomembnim elementom bivanja in vrednoto, ki zaseda visoko mesto na naših lestvicah vrednot, in eno temeljnih človekovih potreb). Za potrebe dela smo v prvih poglavjih iskali teoretične podatke in dejstva, ki so nam pomagali v nadaljnji raziskavi pri razumevanju Cerkvenega ustroja in delovanja, ki smo ga nato primerjali s členi Resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Tako smo dobili vtis o tem, ali in kako Cerkev vpliva na družbo in splošno varnost. Pri končnih ugotovitvah so nam bile v pomoč tudi ankete in intervjuji, s katerimi smo se lažje orientirali, kako je varnost v korelaciji s Cerkvijo dejansko povezana s slovenskim prebivalstvom in kako to povezavo razumejo vodilne osebe v organizacijah, ki se s tem ukvarjajo.
Keywords: cerkev, religije, verniki, duhovniki, družbeno nadzorstvo, neformalno družbeno nadzorstvo, varnost, družbena varnost, diplomske naloge
Published: 23.04.2013; Views: 1178; Downloads: 182
.pdf Full text (2,08 MB)

3.
Dejavniki zaupanja v institucije formalnega družbenega nadzorstva : diplomsko delo univerzitetnega študija
Urška Pirnat, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Formalno družbeno nadzorstvo s svojim delovanjem vzpostavlja red v družbi in preprečuje oziroma poskuša preprečevati odklonsko in deviantno vedenje posameznikov. To počnejo institucije formalnega družbenega nadzorstva, najbolj prepoznavni so policija in sodišča, ne smemo pa pozabiti še na zavode za prestajanje kazni in carine. Deviantna vedenja preprečujejo z različnimi mehanizmi, pri tem si pomagajo s pravnimi in nepravnimi sredstvi, najpomembnejša mehanizma pa sta kaznovanje in nadzorovanje. Institucije formalnega družbenega nadzorstva ne morejo delovati učinkovito brez sodelovanja javnosti, saj so posamezniki tisti, ki v večini primerov prijavijo kazniva dejanja in so očividci kaznivih dejanj. Sodelovanja javnosti si ne moremo predstavljati brez zaupanja v te institucije, saj so ljudje, ki zaupajo v policijo in sodstvo, bolj pripravljeni sodelovati z njimi in jim pomagati. Da bi povečali zaupanje javnosti v institucije formalnega družbenega nadzorstva, moramo opredeliti dejavnike, ki so ključni za zaupanje v te institucije. Najpomembnejši dejavnik je zagotovo stik s temi institucijami, natančneje s policisti in sodišči. Če posameznik v stiku s policisti pridobi slabo izkušnjo, njegovo zaupanje pade in je v prihodnje manj pripravljen sodelovati z njimi. Pri stikih pa je treba izpostaviti tri ključne dejavnike, ki vplivajo na to, ali bo izkušnja dobra ali slaba, in sicer postopkovno pravičnost, legitimnost in vedenje policistov oziroma sodnikov. Pomemben dejavnik je tudi učinkovitost institucij, saj se posamezniki, ko dobijo vtis, da so policija in sodišča učinkoviti in preganjajo storilce kaznivih dejanj, počutijo varnejše, njihovo zaupanje v te institucije pa se poveča. Prav tako kot dejavnikov zaupanja ne smemo zanemariti vpliva gospodarske in politične krize, zviševanja stopnje korupcije, stopnje kriminalitete na določenem območju in demografskih dejavnikov (spol, starost, zaposlitveni status … ). Pri tej diplomski nalogi smo prišli do sklepa, da je zaupanje v institucije formalnega družbenega nadzorstva pomembno za njihovo delovanje in na splošno za podporo demokratičnemu sistemu. Pomembno je tudi sodelovanje javnosti z institucijami, saj se tako veča njihova učinkovitost, najpomembnejši dejavnik zaupanja pa so izkušnje z institucijami formalnega družbenega nadzorstva.
Keywords: kriminologija, družbeno nadzorstvo, formalno nadzorstvo, policija, sodstvo, legitimnost, postopkovna pravičnost, zaupanje, diplomske naloge
Published: 04.12.2013; Views: 1180; Downloads: 192
.pdf Full text (908,19 KB)

4.
Crime, social control & legitimacy
2013, other monographs and other completed works

Keywords: kriminaliteta, družbeno nadzorstvo, legitimnost, policija, kazensko pravosodje
Published: 10.07.2015; Views: 694; Downloads: 28
URL Link to full text

5.
Organi formalnega družbenega nadzorstva v organizaciji državne in lokalne oblasti
Igor Isajlovič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Ključna usmeritev diplomskega dela je prikaz delovanja formalnega družbenega nadzorstva z vidika ustavnopravne ureditve. Pri tem je izpostavljena predvsem utemeljenost njegovega delovanja v kontekstu delitve oblasti, kar odpira primerjavo delovanja organov in teles formalnega družbenega nadzorstva na državnem in lokalnem nivoju. V uvodu sta prikazana pomen pravne države in teorija delitve oblasti. Načelo delitve oblasti smo umestili v slovenski ustavni okvir – prikazane so ustavne norme in opisane veje oblasti s svojimi pristojnostmi. Osredotočili smo se na pristojnosti, ki se nanašajo na izvajanje formalnega družbenega nadzorstva. Prikazana je tudi ureditev lokalne samouprave in delitev oblasti v občini. Predstavljeni so nekateri pravnoformalni vidiki legitimnosti oblasti in legitimnosti formalnega družbenega nadzorstva. Legitimnost pogojujemo z obstojem ustavnopravnih mehanizmov zavor in ravnovesij. V nadaljevanju je predstavljen vsebinski okvir in podlaga za delovanje in izvajanje formalnega družbenega nadzorstva. Osredotočamo se predvsem na policijo, redarstvo in organe kazenskega pravosodja. Prikazani so pravni vidiki kriminalitete in kriminalitetna politika ter varnostni resoluciji in program varnosti v Mestni občini Ljubljana. V državne in lokalne okvire so nato umeščeni organi in telesa formalnega družbenega nadzorstva. Prikazani so mehanizmi zavor in ravnovesij, ki zagotavljajo legitimnost ustroja in delovanja formalnega družbenega nadzorstva.
Keywords: država, državna oblast, lokalna oblast, družbeno nadzorstvo, formalno nadzorstvo, pravosodje, policija, tožilstvo, sodstvo, redarstvo, legitimnost, diplomske naloge
Published: 10.11.2015; Views: 1316; Downloads: 143
.pdf Full text (486,77 KB)

6.
Pregled dobrih praks družbenega nadzorstva v Mestni občini Maribor
Maja Koder, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V Mestni občini Maribor (v nadaljevanju MO Maribor) za varnost skrbijo izvajalci družbenega nadzorstva: policija, zapori, sodišča, carinska služba in tožilstvo. Veliko vlogo pri zagotavljanju varnosti v lokalni skupnosti imajo tudi gasilci, reševalci nujne medicinske pomoči, redarska služba, civilna zaščita in vojska. V diplomskem delu smo predstavili problematiko učinkovitosti sodelovanja med izvajalci družbenega nadzorstva ter vlogo organov pri zagotavljanju varnosti v MO Maribor. V raziskovalnem delu smo na podlagi informativnih razgovorov ugotavljali, na kakšen način sodelujejo institucije družbenega nadzorstva in ali je sodelovanje učinkovito ali ne. Rezultati so pokazali, da sodelovanje večina ocenjuje kot učinkovito, je pa treba za večjo zagotavljanje varnosti v MO Maribor vpeljati nekaj sprememb. Podatki kažejo, da bi bilo za učinkovitejše sodelovanje treba zmanjšati predvsem odzivni čas. To pomeni, da bi se vsi hitreje odzivali na probleme, ki se pojavljajo v samih postopkih. Večkrat bi bilo treba organizirati skupna izobraževanja oz. srečanja, kjer bi organi lahko izmenjali razna mnenja in dileme, ki se pojavljajo pri samem delu. S tem bi zagotovili učinkovitejše medsebojno sodelovanje. Na podlagi analize statističnih podatkov smo ugotavljali, ali je mesto Maribor varno mesto v primerjavi z Ljubljano in Celjem. Podatki so pokazali, da je Maribor varnejše mesto v primerjavi z obema izbranima mestoma, a kljub temu menimo, da bi bilo treba uvesti spremembe (učinkovitejše sodelovanje med izvajalci družbenega nadzora, več nadzora na ulicah, zmanjšanje stopnje brezposelnosti), ki bi zmanjšale stopnjo kriminalitete v mestu in s tem še povečale stopnjo varnosti v MO Maribor. Sodelovanje med izvajalci družbenega nadzorstva je v večini učinkovito, a hkrati nakazuje, da bi bilo treba uvesti izboljšave, ki bi pripomogle k večji učinkovitosti. Predlogi izboljšav so: skupna izobraževanja različnih izvajalcev družbenega nadzorstva, učinkovitejše izvajanje postopkov, večkratna druženja različnih izvajalcev, kjer bodo lahko brez zadržkov govorili o težavah, vključevanje in sodelovanje različnih organov pri različnih postopkih ter uvedba team buildingov, kjer bi se izvajalci družili izven delovnega okolja in tako stkali prijateljske vezi, ki bi morda kasneje privedle do lažjega komuniciranja različnih izvajalcev družbenega nadzorstva in s tem k učinkovitejšemu delu.
Keywords: varnost, lokalne skupnosti, družbeno nadzorstvo, formalno nadzorstvo, Maribor, diplomske naloge
Published: 15.01.2016; Views: 553; Downloads: 51
.pdf Full text (850,66 KB)

7.
Vloga policije pri preprečevanju nestrpnosti
Jaka Tekavec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Spoštovanje drugih oziroma drugače mislečih glede na njihovo versko, politično in spolno usmerjenost ter narodnostno pripadnost je vrednota, odraz naše osebnosti in morale. V družbi pa so tudi posamezniki, ki drugačnost zavračajo in je ne sprejemajo. Določeni posamezniki se povežejo v skupine enako mislečih, kar jim daje občutek moči in kar njihovo prepričanje še bolj podkrepi. Nestrinjanje oziroma svojo nestrpnost izražajo na različne načine, ki se v skrajnih primerih sprevržejo tudi v nasilje. Obvladovanje tovrstnih deviantnih ravnanj je ena temeljnih nalog policije kot institucije formalnega družbenega nadzorstva. Policija v okviru svojih pristojnosti odkriva in preprečuje deviantna ravnanja ter zoper kršitelje tudi ustrezno ukrepa. Pri obravnavi deviantnih ravnanj in v policijskih postopkih pa morajo policisti ravnati v skladu z zakoni, spoštovati enakost pred zakonom in ravnati v okviru svojih pooblastil. Policisti morajo biti pri svojem delu vseskozi profesionalni, kar pomeni, da delajo zakonito, strokovno in etično. Ob tem pa morajo zagotavljati spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj le tako v očeh ljudi predstavljajo legitimen organ. Če namreč posameznik meni, da so mu bile v policijskem postopku kratene temeljne človekove pravice, lahko svoje nestrinjanje z delom oziroma odločitvijo policista izrazi z vloženo pritožbo zoper delo policista. Policija je ves čas deležna nadzora tako državnih institucij kot tudi nevladnih organizacij, ki nenehno spremljajo njeno delo in se ob nepravilnostih tudi ustrezno odzovejo. Da bi bili policisti pri svojem delu še bolj strokovni, policija nenehno pripravlja različna usposabljanja in izpopolnjevanja, ki potekajo že na začetku izobraževanja za ta poklic, kot tudi kasneje v času službovanja.
Keywords: diplomske naloge, nestrpnost, družbeno nadzorstvo, policija, legitimnost, nadzor nad delom policije
Published: 13.02.2019; Views: 216; Downloads: 55
.pdf Full text (529,69 KB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica