| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 443
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Analiza razkritij tveganj v letnih poročilih izbranih gospodarskih družb
Kristina Kušar, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo analizirali razkritja tveganj v letnih poročilih slovenskih gospodarskih družb. Cilj letnih poročil je interesnim skupinam predstaviti poslovanje podjetja in jim na podlagi ponujenih informacij omogočiti čim lažje odločanje. Na vzorcu 30 podjetij smo raziskali, kakšna je povezava med obsegom razkritij in lastnostmi določenega podjetja. Preverjali smo vpliv velikosti podjetja, finančnega vzvoda, revizijskega podjetja, ter vrste dejavnosti na obseg razkritij. Rezultati raziskave kažejo na to, da obstaja pozitivna povezava med velikostjo podjetja in obsegom razkritij, medtem ko finančni vzvod ter revizijsko podjetje nimata posebnega vpliva. Iz vsebinske analize, v kateri analiziramo informacijo glede na naravo, čas in tip, izhaja, da se večina razkritij tveganj navezuje na sedanji čas, informacije so po vsebini nevtralne ter opisne narave.
Keywords: razkritja tveganj, letno poročilo, finančna tveganja, nefinančna tveganja, gospodarske družbe.
Published: 26.08.2020; Views: 191; Downloads: 34
.pdf Full text (1,48 MB)

2.
Stigmatizacija alkoholikov in njihovih družin v domačem okolju
Mirjam Paljek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Osebe odvisne od alkohola se redkeje obravnavajo, kot duševno bolne, pripisuje se jim večja odgovornost za zdravstveno stanje, vzbujajo družbeno neodobravanje in več negativnih čustev. Stigma je porazdeljena na paciente in njihove svojce. Namen diplomskega dela je raziskati problem stigmatizacije oseb odvisnih od alkohola in njihovih družin v domačem okolju. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. S pomočjo pol strukturiranega intervjuja smo intervjuvali 5 zdravljencev. Z metodo odprtega kodiranja smo podatke pregledali in predstavili v tabeli. Med seboj smo jih objektivno primerjali in izpeljali sklepe. Rezultati: Dve osebi sta bile tekom zdravljenja deležni stigmatizacije s strani družinskih članov in okolice ter ena oseba s strani družine. Vse osebe so poročale o izkušnjah s stigmo po končanem zdravljenju. Stigmatizacijo doživljajo, kot osamljenost, odrinjenost, nezaupanje. Tri osebe povedo, da so stigmatizirani tudi njihovi družinski člani vključno z njihovimi otroci. Le v eni družini o stigmi govorijo in se z njo spopadajo. Diskusija in zaključek: Osebe odvisne od alkohola stigmatizacijo tekom zdravljenja doživljajo v lastnih družinah ter v okolji katerem živijo. Deležni so nezaupanja, izključevanja, posmehovanja. Po končanem zdravljenju so enako ali še bolj stigmatizirani. Posledično so osamljeni, imajo slabšo samopodobo, težko navezujejo stike in imajo težave na delovnih mestih. Posledice stigmatizacije občutijo tudi njihove družine še posebej otroci. Družine se težko soočajo z stigmo. Le redki se skupaj z družinskimi člani trudijo omiliti posledice stigme.
Keywords: alkoholizem, zdravljenje, odnos družbe, diskriminacija, družina
Published: 19.06.2020; Views: 364; Downloads: 63
.pdf Full text (787,22 KB)

3.
Kako izboljšati kazenski pregon gospodarskega kriminala v Sloveniji
Miha Šepec, 2011, professional article

Abstract: Namen prispevka: V prispevku se ukvarjam s tremi izključno kazenskopravnimi instrumenti, ki bi bistveno izboljšali učinkovitost kazenskih pregonov gospodarskega kriminala v Sloveniji. Namen prispevka je, v okviru materialnega kazenskega prava, predstaviti institut nepravih opustitev in predlog posebnega kaznivega dejanja prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe s strani organov vodenja in nadzora. V okviru procesnega kazenskega prava pa je namen predstaviti mehanizem pogajanja tožilca z obdolžencem kaznivega dejanja – angl. plea bargain (sporazum o priznanju krivde). Metode: Prispevek je teoretične narave. Temelji na primerjavi s tujo zakonodajo in spoznanjih anglo-ameriške kazenskopravne stroke in na avtorjevem poznavanju kazenskega zakonika in postopka. Ugotovitve: Posebno kaznivo dejanje prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe bi bilo potrebno v Kazenski zakonik še vnesti, prav tako pa v Zakon o kazenskem postopku institut plea bargain. Neprave opustitvene oblike izvršitve kaznivih dejanj v Sloveniji že poznamo, namen prispevka pa je na njih posebej opozoriti tudi z vidika pregona gospodarskega kriminala. Učinkovita raba in povezanost vseh treh instrumentov bi pripomogla k bolj učinkovitemu kazenskemu pregonu gospodarskega kriminala, ki danes velja za izredno škodljivo in težko dokazljivo obliko kriminala. Praktična uporabnost: Je ravno v ugotovitvah prispevka. V kolikor bi te bile prevzete v slovensko kazensko zakonodajo in tudi dejansko uporabljene, bi si lahko obetali bolj učinkovit kazenski pregon gospodarskega kriminala, več utemeljenih obtožnic in s tem obsodilnih sodb. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja nekatere ugotovitve, ki bi jih Slovenija v kazensko zakonodajo morala implementirati z namenom bolj učinkovitega pregona gospodarskih kaznivih dejanj. Ugotovitve so namenjene vsem, ki se ukvarjajo z gospodarskim in kazenskim pravom in tistim, ki problematiko gospodarskega kriminala preučujejo z drugih perspektiv.
Keywords: gospodarska kriminaliteta, sporazum o priznanju krivde, kazniva dejanja, gospodarske družbe, kazenska odgovornost, zloraba položaja, tajkuni
Published: 12.05.2020; Views: 197; Downloads: 13
URL Link to full text
This document has many files! More...

4.
Zasebna obveščevalna dejavnost
Jaroš Britovšek, Andrej Sotlar, 2014, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je razmejiti državno od zasebne obveščevalne dejavnosti, prikazati značilnosti in trende zasebne obveščevalne dejavnosti po svetu ter opozoriti na zametke te dejavnosti v Sloveniji. Metode: Opravljena je analiza teoretičnih del in pristopov k obravnavanju državne in zasebne obveščevalne dejavnosti, analiza konkretnih primerov razvoja in delovanja zasebne obveščevalne dejavnosti ter analiza zakonodaje, ki to dejavnost ureja v Sloveniji. Deloma so bili uporabljeni tudi rezultati raziskave, ki je bila na to temo opravljena za potrebe doktorske disertacije na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Ugotovitve: Zasebna obveščevalna dejavnost (v okviru zakonskih omejitev) postaja pomembna in legitimna gospodarska dejavnost, ki ni omejena na državo ali regijo, temveč deluje v globalnem okolju. Njene stranke so tako države kot velike korporativne družbe, ki se zanimajo za tveganja, ki bi lahko ogrozila njihove interese. Takšen trend, ki ga zaznavamo na Zahodu, bi se lahko v določeni meri pojavil tudi v Sloveniji, kjer zaradi narave in nelagodja ob omembi zasebne obveščevalne dejavnosti dejansko ne moremo zagotovo trditi, kako zelo je ta razširjena. Kljub temu pa lahko z analizo slovenske zakonodaje zaznamo elemente zasebne obveščevalne dejavnosti in predvsem dela protiobveščevalne dejavnosti, kot je zaščita poslovnih skrivnosti. Globalna konkurenca, prihod tujih gospodarskih družb in nastop slovenskih gospodarskih družb na svetovnem trgu bodo najverjetneje silili družbe v čim učinkovitejšo zaščito lastnih podatkov ter zbiranje in analizo novih podatkov, pomembnih za obvladovanje tveganj, to pa bo pozitivno vplivalo na razvoj zasebne obveščevalne dejavnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek na enem mestu razloži evolucijo državne in zasebne obveščevalne dejavnosti in slednjo brez ideologiziranja in moraliziranja predstavi kot logično posledico potreb in trendov v gospodarstvu kakor tudi dejavnosti držav, ki svoje mnogotere, nekoč tradicionalne dejavnosti, prepuščajo zasebni pobudi in so od nje včasih celo odvisne.
Keywords: obveščevalna dejavnost, zasebna obveščevalna dejavnost, tveganja, zasebno varovanje, detektivska dejavnost, gospodarske družbe
Published: 29.04.2020; Views: 161; Downloads: 25
.pdf Full text (510,49 KB)
This document has many files! More...

5.
Policijski informatorji
Nejc Kramžar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v svetu v katerem bo vedno obstajal kriminal, ki se bo širil in razvijal, če ga ne bomo zaustavili. Za to je zadolžena policija, vendar ne glede na število zaposlenih v policiji in ne glede na to, koliko sredstev in truda se vloži v odkrivanje, preiskovanje ter preprečevanje kriminala, vedno obstajajo primeri, ko pri odkrivanju kaznivih dejanj in njihovih storilcev ni mogoče uspešno odkriti brez policijskih informatorjev. V nalogi je predstavljeno za kakšno dejavnost policijskega dela gre in kakšnim nevarnostim so izpostavljeni policijski informatorji. Policija uporablja informatorje kadar z drugimi oblikami policijskega dela ne more zbrati potrebnih dokazov za utemeljen sum storitve kaznivih dejanj osumljencev, ki jih preiskuje. Za informatorja si lahko izberejo katerokoli osebo, ki ima oz. je imela stik z osumljencem, ali informacije o njegovi dejavnosti in bi lahko še nadaljnjo pridobivala informacije. Vendar, ker so to po navadi le navadni ljudje, jih mora policija zaščititi, sicer bi se lahko storilci znesli nad njimi. Med informatorje sodijo tudi tajni policijski sodelavci. To so policisti oz. preiskovalci, ki se prostovoljno odločijo, da bodo opravljali delo pod krinko. Njihova naloga je vse prej kot enostavna, saj se morajo s svojo novo identiteto vtihotapiti v kriminalno združbo, zbrati dovolj informacij za aretacijo in poskrbeti za svojo varnost. Delo tajnih policijskih sodelavcev je izjemno zahtevno in nevarno, daj so na terenu sami, kar pomeni, da so v primeru težav oziroma razkritja njihove identitete bolj ali manj odvisni od samega sebe.
Keywords: diplomske naloge, policijski informatorji, tajni policijski sodelavci, preiskovalci, kriminal, kriminalne družbe
Published: 04.04.2019; Views: 557; Downloads: 87
.pdf Full text (1,07 MB)

6.
Pravna ureditev in uporaba psov v zasebno varnostnih družbah v Evropi in Sloveniji
Marko Vrhovnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V Evropi je v družbah za zasebno varovanje mogoče zaznati večjo uporabo službenih psov pri varovanju. V številnih evropskih državah v zasebno varnostnih družbah uporabljajo pse pri varovanju objektov kritične infrastrukture, gospodarskih objektov, letališč, pristanišč, železniških postaj, vhodov v določene objekte, trgovske centre, pri varovanju oseb in mestnih patruljah, kjer nadomeščajo policijo in intervencije. V diplomskem delu je zajetih 34 držav v Evropi. Psi se po zakonu ne smejo uporabljati le v štirih državah. Zasebni varnostniki v kar 13 državah niso dolžni slediti specializiranemu in obveznemu usposabljanju, da bi lahko uporabljali pse za opravljanje storitev zasebnega varovanja. Psi so namenjeni predvsem za odvračanje kaznivih dejanj ter za zaznavanje in odkrivanje oseb in snovi. Kurativno pa lahko le v redkih državah delujejo kot obrambni psi. Psi v družbah za zasebno varovanje se v grobem delijo na: pse za zaznavanje prisotnosti oseb, pse za zaznavanje prisotnosti snovi in obrambne pse. Splošno je znano, da je prisotnost psa in pasjega laježa že dovolj, da si oseba ne izbere te lokacije za tatvino, vandalizem, rop ali kakšno drugo kaznivo dejanje. Tako imajo psi za varovanje pomemben odvračalni učinek. V Sloveniji se po zakonu lahko uporabljata prva dva tipa psov. V Sloveniji je bil marca leta 2011 sprejet zakon, ki družbam za zasebno varovanje omogoča uporabo službenega psa. Do zdaj se ni še nobena družba odločila za njihovo uporabo. Menimo, da sta zakonodaja in program šolanja psov in vodnikov primerna in dobra. Izkazalo se je, da zasebno varnostne družbe v Sloveniji ne vidijo potreb po uveljavitvi uporabe službenih psov v svoje varovanje, ne želijo imeti težav, tveganj, dodatnega dela, ki jih uporaba psov prinese. Primerna predstavitev in razprava o učinkih varovanja s psi zagotovo puščata še veliko prostora.
Keywords: diplomske naloge, zasebno varnostne družbe, uporaba psov, pravna ureditev
Published: 14.01.2019; Views: 434; Downloads: 24
.pdf Full text (944,64 KB)

7.
Analiza preglednih poročil revizijskih družb
Mateja Grah, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Delo diplomskega projekta z naslovom Analiza preglednih poročil revizijskih družb vsebuje analizo transparentnosti revizijskih družb v Sloveniji za leto 2017. Zakon o revidiranju (ZRev-2) zahteva, da revizijske družbe, ki opravljajo revizijo računovodskih izkazov gospodarskih subjektov, katerih vrednostni papirji kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in revizijske družbe v mreži, pripravijo poročilo o delovanju revizijske družbe. Revizijske družbe morajo ta poročilo objaviti na svoji spletni strani ali na strani Slovenskega inštituta za revizijo. V delu diplomskega projekta smo ugotovili, da od več kot polovice registriranih revizijskih družb v Sloveniji nimamo dostopa do preglednih poročil, za katere lahko ob upoštevanju določb iz 79. člena ZRev-2 trdimo, da te revizijske družbe ne opravljajo revizije računovodskih izkazov družb, katerih vrednostni papirji kotirajo na trgu vrednostnih papirjev ali te družbe niso vključene v mrežo revizijskih družb. Ostale revizijske družbe katere smo vključili v vzorec in katerih poročila so dostopna pa v večini delujejo transparentno in njihovo poročila vsebujejo vse elemente, ki so določeni v 79. členu ZRev-2. Zanimivi podatek je tudi, da večina revizijskih družb v Sloveniji pripada revizijski mreži (76,92 %).
Keywords: revizijske družbe, revizija, letno poročanje, Zakon o revidiranju (ZRev-2), pregledno poročilo
Published: 14.11.2018; Views: 546; Downloads: 69
.pdf Full text (1,01 MB)

8.
Odnos staršev osnovnošolskih otrok do motenj hranjenja
Maja Trstenjak, 2018, master's thesis

Abstract: Motnje hranjenja so problem današnje družbe. Predstavljajo resno težavo, povezano z visoko stopnjo umrljivosti med psihološkimi boleznimi. Pri otrocih in mladostnikih so motnje hranjenja vse pogostejše, nastajajo pa vse bolj zgodaj. V magistrskem delu smo ugotavljali seznanjenost staršev z motnjami hranjenja, preverjali preventivno in kurativno ukrepanje staršev v primeru motenj hranjenja ter ugotavljali, kakšna so stališča staršev do motenj hranjenja. Preverjali smo tudi, kako spol, starost, izobrazba, razred otrok ter materialno stanje vplivajo na odnos staršev do motenj hranjenja. V raziskavi je sodelovalo 207 staršev (161 žensk in 46 moških). Rezultati so pokazali, da starši poznajo anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo ter kompulzivno prenajedanje, ne poznajo pa novih motenj hranjenja – ortoreksije in bigoreksije. Večina staršev osnovnošolskih otrok se ne boji, da bi njihov otrok v prihodnosti zbolel za eno izmed motenj hranjenja. Največ informacij o tej problematiki pridobijo prek interneta, če pa bi njihov otrok kazal simptome motenj hranjenja, bi pomoč poiskali pri zdravniku. V povezavi s preventivnimi programi o motnjah hranjenja na šolah več kot polovica staršev (57,5 %) ne ve, ali se na šolah izvajajo preventivni programi o motnjah hranjenja, le 8,7 % staršev je odgovorilo, da se programi o motnjah hranjenja izvajajo. Stališče staršev je, da bi se morali preventivni programi o motnjah hranjenja izvajati na šolah, ker v današnji družbi motnje hranjenja pri otrocih in adolescentih predstavljajo resen problem. Potreba po preventivnih programih je torej velika.
Keywords: motnje hranjenja, problem današnje družbe, puberteta, adolescenca, starši, preventiva
Published: 25.10.2018; Views: 489; Downloads: 140
.pdf Full text (1,04 MB)

9.
Odgovornost organov vodenja in nadzora po splošnih korporacijskih pravilih in odgovornost organov vodenja in nadzora odvisne družbe pri dejanskih koncernih
Žiga Cvetko, 2018, master's thesis

Abstract: Odgovornost organov vodenja in nadzora je eno od ključnih vprašanj korporacijskega prava. V predmetnem delu se avtor ukvarja s splošno korporacijsko odgovornostjo organov vodenja in nadzora po 263. členu ZGD-1, ki jo obravnava na način, da predstavi pomen pravila podjetniške presoje po veljavni ureditvi. V tej zvezi se avtor ukvarja tudi z zahtevki zoper organe vodenja in nadzora ter s tem povezanimi stroški. V zvezi s tem ugotavlja, kakšen je vpliv na dejansko uveljavljanje takih zahtevkov v praksi ter kakšne so možne spremembe za njihovo lažje in bolj učinkovito uveljavljanje. Avtor predstavi tudi odgovornost organov odvisne družbe pri dejanskem koncernu po 548. členu ZGD-1, ki je del koncernskega prava in prvenstveno služi varovanju manjšinskih delničarjev, odvisne družbe in upnikov odvisne družbe. Avtor se opredeli do trenutno veljavne dikcije 548. člena ZGD-1 na način, da opredeli obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo organi vodenja in nadzora odvisne družbe pri sestavi in pregledu poročila o odvisnosti. Odgovornost organov odvisne družbe pri dejanskem koncernu ne izpodriva splošne korporacijske odgovornosti organov vodenja in nadzora, zato je poznavanje splošne korporacijske odgovornosti organov vodenja in nadzora nujna za razumevanje odgovornosti organov odvisne družbe pri dejanskih koncernih. S celovito predstavitvijo obeh institutov se bralcu zagotavlja zaokrožen pregled nad odgovornostjo organov vodenja in nadzora, tako v primeru, ko je družba vključena v dejanski koncern, kot v primeru, da ni. Avtor se opredeli tudi do uveljavljanja zahtevkov manjšinskih delničarjev, odvisne družbe in upnikov. Glede slednjega pri dejanskem koncernu izpostavi tudi nujnost po analogni uporabi pravil o povrnitvi stroškov v zvezi s tožbo v imenu družbe na zahtevo manjšine po 328. členu ZGD-1, ki predvideva obveznost družbe, da založi predujem za kritje sodnih stroškov. Posebne obravnave so deležne tudi manjšinske pravice v zvezi s uveljavljanjem odgovornosti organov vodenja in nadzora. Na koncu dela avtor sistematično strne vse ugotovitve in se do njih opredeli ter poda svoje predloge za spremembe zakona.
Keywords: odgovornost organov vodenja in nadzora, dejanski koncern, odvisna družba, odgovornost organov odvisne družbe, uveljavljanje zahtevkov, actio pro socio, stroški
Published: 24.09.2018; Views: 591; Downloads: 149
.pdf Full text (584,46 KB)

10.
Posebnosti pravnega položaja komanditista
Filip Breznik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Komanditna družba je osebna družba, v kateri se združujeta dve vrsti družbenikov, pri kateri ima vsak od njiju različni vlogi. Po temeljni zasnovi je upravljanje družbe v rokah komplementarjev, kapital pa družbi zagotavljajo komanditisti. Komplementarji so za obveznosti družbe osebno in neomejeno odgovorni, komanditisti pa praviloma za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Za urejanje notranjih pravnih razmerij med družbeniki velja načelo pogodbene svobode, tako da lahko ta razmerja uredijo družbeniki z družbeno pogodbo drugače, kot jih ureja zakon. Nasprotno pa pri pravnih razmerij družbenikov do tretjih velja kogentna pravna ureditev, predvsem zato, da se varujejo interesi upnikov in varnosti pravnega prometa. Diplomsko delo sistematično obravnava pravni položaj komanditista, vključno z njegovimi specifikami, ob tem pa ga tudi primerja s pravnim položajem komplementarja. V uvodu je predstavljena zgodovina komanditne družbe, ki sega v čas srednjega veka, in njen razvoj do današnjega časa. Sledi obravnava nomotehnične ureditve pravnega položaja komanditista, ki se razlikuje od nomotehnične ureditve pravnega položaja komplementarja, saj se zanj uporabljajo določbe, ki veljajo za položaj družbenika v d.n.o. Pravni položaj komanditista je izrecno urejen v poglavju o k.d. V nadaljevanju je predstavljena ustanovitev same k.d. in njeno preoblikovanje, do katerega pride v primeru sprememb personalnega substrata družbe. Osrednji del diplomskega dela predstavlja analiza posebnosti pravnega položaja komanditista v luči zakonskih določb ZGD-1 v poglavju o k.d. Analiza je razdeljena na dva dela, in sicer na analizo posebnosti pravnega položaja komanditista v notranjih pravnih razmerjih s komplementarjem in na analizo posebnosti v zunanjih pravnih razmerjih komanditista do tretjih oseb. Posamezni instituti so predstavljeni in primerjani z nemškim pravnim redom, saj je temeljna zasnova k.d. prevzeta iz nemškega prava, če izvzamemo ureditev o pravni osebnosti družbe in izključitvi komanditista iz vodenja družbe.
Keywords: komanditna družba, osebne družbe, komanditist, komplementar, družba z neomejeno odgovornostjo, družbena pogodba.
Published: 13.07.2018; Views: 885; Downloads: 161
.pdf Full text (1,26 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica