1. Poučevanje snovne in nesnovne kulturne dediščine pri predmetu družba : magistrsko deloKatja Frlež, 2025, master's thesis Abstract: Pouk kulturne dediščine od zgodnjega otroštva naprej ima številne pozitivne učinke, tako za posameznika kot tudi za širše družbeno okolje. S poukom kulturne dediščine razvijamo pri učencih identiteto, kritično mišljenje, narodno in jezikovno zavest, pozitiven odnos in čut za lastno dediščino ter vrednote lastne kulture. V sklopu magistrskega dela smo izvedli empirično raziskavo na populaciji učiteljev četrtih in petih razredov osnovnih šol v Sloveniji. Namen naše raziskave je bil ugotoviti stanje poučevanja vsebin snovne in nesnovne kulturne dediščine pri pouku družbe, kako kulturno dediščino razumejo učitelji in kakšna so njihova mnenja o učinkih teh vsebin za učence. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 175 učiteljev. Analiza rezultatov je razkrila, da učitelji razumejo kulturno dediščino, vendar je ne definirajo celostno, za poučevanje vsebin snovne in nesnovne kulturne dediščine izbirajo drugačne učne metode, vendar enake učne strategije, najpogosteje uporabljajo strategijo izkustvenega pouka, pogosteje obravnavajo vsebine nesnovne kulturne dediščine v primerjavi s snovno in pomembnost ciljev iz učnega načrta ocenjujejo zelo visoko. Večina učiteljev do sedaj pri pouku še ni uporabila spletnih predstavitev dediščine. Učitelji menijo, da učenci največ znanja o kulturni dediščini pridobijo v šoli pri predmetu družba in se čutijo usposobljene za poučevanje kulturne dediščine.
Keywords: snovna kulturna dediščina, nesnovna kulturna dediščina, celostno razumevanje, mnenje učiteljev družbe
Published in DKUM: 06.10.2025; Views: 0; Downloads: 10
 Full text (1,96 MB) |
2. Kadrovska vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe v skupnostiAleksandra Jančič, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Staranje prebivalstva neposredno vpliva na povpraševanje po storitvah dolgotrajne oskrbe. Dostopnost dolgotrajne oskrbe in zagotavljanje zadostnega števila kadra predstavlja izziv številnim državam po svetu. Namen zaključnega dela je ugotoviti ukrepe in strategije za zagotavljanje kadrovske vzdržnosti sistema dolgotrajne oskrbe.
Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura glede na vključitvene in izključitvene kriterije v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, CINAHL in ScienceDirect. Uporabljena je bila opisna metoda dela. Iskanje je prikazano s pomočjo smernic diagrama PRISMA. Raziskave, vključene v končno analizo, so prikazane s pomočjo evalvacijske tabele, kritična ocena je narejena s pomočjo ocenjevalnega orodja JBI, in izvedena vsebinska analiza.
Rezultati: V končno analizo je bilo izbranih 13 raziskav od 792. Pri vsebinski analizi smo identificirali glavno kategorijo Kadrovska vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe v skupnosti ter tri podkategorije, ki predstavljajo dejavnike, ki vplivajo na kadrovsko vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe, in sicer: dejavniki, ki spodbujajo zaposlovanje ali ohranjajo zaposlene, dejavniki, ki zavirajo zaposlovanje ali povzročajo fluktuacijo ter ukrepe in strategije za stabilno kadrovsko strukturo. Najpomembnejši dejavnik in ukrep za zadržanje in ohranjanje kadra je podpora vodstva in dobri delovni pogoji.
Diskusija in zaključek: Zelo pomembno je, da management pozna dejavnike zadržanja/pridobivanje kadra ter dejavnike, ki vplivajo na fluktuacijo in odhod zaposlenih ter najpomembnejše ukrepe in strategije, ki bodo zagotavljali kadrovsko vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe.
Keywords: dolgoživost družbe, integrirana dolgotrajna oskrba, kadrovska stabilnost, oskrba na domu
Published in DKUM: 22.05.2025; Views: 0; Downloads: 101
Full text (1,27 MB) |
3. Podjetniška demografija in dinamika podjetij različnih tehnoloških ravni, znanja in razvojnih faz : Slovenski podjetniški observatorij 2024Barbara Bradač Hojnik, Matej Rus, Dijana Močnik, 2025 Abstract: Slovenski podjetniški observatorij 2024 prinaša celovito analizo podjetniške demografije ter dinamike podjetij različnih tehnoloških ravni, znanja in razvojnih faz. V prvem delu raziskave smo proučili ključne demografske značilnosti slovenskih podjetij, vključno z njihovim številom, velikostjo, prihodki, stroški dela in dodano vrednostjo, razčlenjeno po dejavnostih, regijah in velikostnih razredih. Drugi del raziskave se osredotoča na podjetja z različno stopnjo tehnološke intenzivnosti in na znanju temelječe storitve, s poudarkom na primerjavi Slovenije z EU. Posebej smo analizirali podjetja v različnih fazah življenjskega cikla, da bi prepoznali njihove konkurenčne prednosti, razvojne izzive ter priložnosti za nadaljnjo rast in inovacije. Na podlagi ugotovitev smo podali strateške usmeritve za izboljšanje podpornega okolja, spodbujanje inovacij, digitalne preobrazbe in internacionalizacije slovenskih podjetij, kar je ključno za dolgoročno konkurenčnost gospodarstva.
Keywords: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, visokotehnološka podjetja, na znanju temelječa podjetja, značilnosti, priložnosti in ovire, strategije in politike, empirična analiza
Published in DKUM: 17.04.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (12,15 MB)
This document has many files! More... |
4. Obrambni mehanizmi družbe z omejeno odgovornostjo pred prevzemom : magistrsko deloEva Vervega, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na problematiko prevzemne zakonodaje, pri čemer analizira, kako se lahko družba z omejeno odgovornostjo zaščiti pred prevzemi družbe. Prevzemna zakonodaja se osredotoča na javne in večje nejavne delniške družbe, ne pokriva pa tega vprašanja v kontekstu družbe z omejeno odgovornostjo. To izhaja iz več razlogov: družba z omejeno odgovornostjo ni tako pogosto tarča prevzemov kot delniška družba, poleg tega zakonodaja že predvideva predkupno pravico preostalih družbenikov pred tretjimi osebami, kar otežuje prevzem, nadalje gre pogosto za manjša družinska podjetja, kjer je prevzem skoraj nemogoč, dokler družbeniki sodelujejo, ter dejstvo, da imajo družbeniki v družbah z omejeno odgovornostjo prosto pot pri urejanju medsebojnih razmerij in upravljanja, zato se od njih pričakuje, da bodo sami zaščitili svoje interese. Zato mora družba z omejeno odgovornostjo, preden se sooči z možnostjo prevzema, tudi sama urediti postopke in mehanizme zaščite znotraj svoje družbene pogodbe. Družbi z omejeno odgovornost ravno njena pogodbena svoboda po samostojnem urejanju notranjih razmerij daje možnost, da sama uredi obrambo pred morebitnim prevzemom.
Prevzem gospodarske družbe pomeni pridobitev zadostnega kapitalskega deleža v družbi, kar omogoča prevzemniku nadzor nad družbo in sprejemanje ključnih odločitev. V pravni teoriji in praksi ločimo prijateljske ali sporazumne prevzeme od sovražnih, kjer ciljna družba uporablja različne obrambne strategije, da bi otežila ali preprečila prevzem. Ti obrambni mehanizmi vključujejo strategije, ki zaščitijo družbo pred nezaželenimi prevzemi.
Magistrsko delo preučuje obrambne mehanizme, ki jih lahko uporabi družba z omejeno odgovornostjo, zlasti v primerjavi z mehanizmi, ki so znani v okviru obrambe delniških družb. Tako se preuči obramba delniške družbe in morebitno preslikanje le-te na družbo z omejeno odgovornostjo. Delo analizira različne oblike obrambnih mehanizmov, ki so lahko vključeni v družbeno pogodbo družbe z omejeno odgovornostjo, med njimi predkupno pravico preostalih družbenikov, izključitev le-te v primeru iskanja »belega viteza«, potrebo po soglasju družbenikov ob prenosu poslovnega deleža, večkratna ali omejitev glasovalne pravice, pravico posameznega družbenika do imenovanja in odpoklica poslovodje, pridobivanje lastnih poslovnih deležev ter prodajo najvrednejšega premoženja družbe. Ti se v magistrskem delu primerjajo z avstrijsko in nemško zakonodajo ter analizirajo, kako bi se predlagani obrambni mehanizmi izkazali v teh državah.
V zaključku magistrskega dela avtorica potrdi tezo, da lahko premišljeno oblikovani in ustrezno vključeni obrambni mehanizmi v družbeno pogodbo omogočajo družbi z omejeno odgovornostjo učinkovito zaščito pred sovražnimi prevzemi. Magistrsko delo predlaga tudi konkretne rešitve, kot so klavzule v družbeni pogodbi, ki bi družbenikom omogočile obrambo pred prevzemi. Delo prispeva k boljšemu razumevanju korporacijskega prava v povezavi s prevzemnim pravom in predstavlja pomemben vir za pravno prakso, saj ponuja konkretne možnosti za zaščito lastništva in stabilnosti v družbah z omejeno odgovornostjo.
Keywords: prevzem gospodarske družbe, sovražni prevzem, obrambni mehanizem, ciljna družba, družba z omejeno odgovornostjo, družbena pogodba, predkupna pravica, prednostna pravica do nakupa novih osnovnih vložkov, beli vitez, omejitev prenosa poslovnega deleža, glasovalna pravica, pravica imenovanja in odpoklica poslovodje, lastni poslovni deleži, prodaja premoženja
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 143
Full text (1,97 MB) |
5. Obramba ciljne družbe pred prevzemom : magistrsko deloAna Plazovnik, 2024, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava mehanizme, s katerimi se ciljna delniška družba lahko zaščiti pred sovražnim prevzemom. Sovražni prevzemi so, za razliko od prijateljskih, tisti, kjer se vodstvo ciljne družbe ne strinja s prevzemom in v tem primeru pridejo v poštev obrambni ukrepi. Naloga je razdeljena na več ključnih poglavij, ki analizirajo različne vrste obrambnih strategij, njihov pravni okvir in učinkovitost v praksi. Naloga se osredotoča na preventivne in kurativne obrambne mehanizme, ki so v slovenski pravni ureditvi zajeti v Zakonu o prevzemih in Zakonu o gospodarskih družbah.
Naloga odgovarja na vprašanja, kako se lahko ciljna družba vnaprej pripravi, da ne bi bila predmet prevzema, ter katere konkretne obrambne ukrepe lahko izvede pred ali med samim postopkom prevzema. Preventivne obrambne mehanizme morajo ciljne družbe pripraviti že pred neposredno grožnjo, predvsem z ustreznim strukturiranjem družbe in ustreznim oblikovanjem določb statuta, za razliko od kurativnih pa so usmerjeni zoper vse možne poskuse prevzema. Preventivne obrambne strategije razdelimo na tiste, s katerimi se spreminja organizacijska, kapitalska ali premoženjska struktura ciljne družbe. Preventivni mehanizmi se sprejmejo pred samim prevzemom, medtem ko se kurativni sprejmejo v samem postopku prevzema, po tem ko je dano obvestilo o prevzemni nameri. Ta razmejitev je določena tudi v 47. členu ZPre-1, ki prepoveduje upravi samostojno ukrepanje brez sklepa skupščine po prejemu obvestila o nameravani prevzemni ponudbi in do objave izida ponudbe. Kurativni obrambni mehanizmi so torej lahko le skupščinsko odobreni, saj se postavlja zahteva po nevtralnosti uprave. V nasprotju s kurativnimi mehanizmi, ki želijo preprečiti konkretno ponudbo za prevzem, so preventivni obrambni mehanizmi usmerjeni proti vsem potencialnim poskusom prevzema ciljne družbe.
Pri tem je treba opozoriti na potrebo po ravnovesju med zaščito delničarjev in zagotavljanjem fleksibilnosti uprave pri sprejemanju ključnih odločitev v času prevzemov. Pri nevtralnosti uprave gre torej za pozitivno diskriminacijo ostalih interesov v družbi zaradi zaščite delničarjev in se upravi s tem v postopku prevzema onemogoča njena temeljna funkcija. Stroga nevtralnost uprave je v prvi vrsti namenjena zaščiti delničarjev, vpliv le te pa je lahko negativen na interese upnikov, delničarjev in konkurenčnosti družbe. Ob upoštevanju stroge nevtralnosti uprave najbolj učinkovito obrambo predstavljajo preventivni obrambni mehanizmi. Po naši zakonodaji je ciljna družba z uporabo kurativnih obrambnih ukrepov omejena do te mere, da prevzema skoraj gotovo ne bo mogla preprečiti, lahko pa bo izboljšala svojo pogajalsko pozicijo naproti prevzemniku.
Keywords: prevzem družbe, ciljna družba, sovražni prevzem, obramba pred prevzemom, preventivni obrambni mehanizmi, kurativni obrambni mehanizmi.
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 64
Full text (837,64 KB) |
6. Dedovanje podjetniškega premoženja - analiza sodne prakse : magistrsko deloNina Brezočnik, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi je predstavljena problematika dedovanja podjetniškega premoženja. Dedovanje omogoča prenos premoženja, pravic in dolžnosti zapustnika na dediče na podlagi zakona ali oporoke. Predmet dedovanja so lahko nepremičnine, premičnine, denar in dolgovi, deduje pa se lahko tudi podjetniško premoženje. Dedovanje podjetniškega premoženja in premoženjskih pravic je prehod premoženja umrlega podjetnika, s katerim je zapustnik opravljal pridobitno dejavnost, pa tudi prehod premoženja zapustnika v osebni ali kapitalski družbi v obliki deleža ali delnic na pravnega naslednika zapustnika. Pri tem se prepletata gospodarskopravna in dednopravna ureditev, ki lahko povzročita različne pravne izzive. Nasledstvo družinskih podjetij je kompleksen proces, ki zahteva pravočasno in premišljeno načrtovanje za zagotavljanje kontinuitete podjetja. Podjetnik mora pravočasno sprejeti odločitev o prenosu podjetja na naslednike, kar lahko vključuje pripravo oporoke. Dediči, kot
so zakonec, zunajzakonski partner in potomci, imajo pri dedovanju ključno vlogo. Pravilno načrtovanje dedovanja lahko omogoči revitalizacijo podjetja, oblikovanje svežih idej ter krepitev položaja podjetja na trgu. Skrbno načrtovanje prenosa podjetja je bistveno za dolgoročno uspešnost družinskega podjetja.
Keywords: dedovanje podjetniškega premoženja, del podjetja, osebne družbe, kapitalske
družbe, poslovni delež, smrt podjetnika, dediči, skupno premoženje, posebno premoženje
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 75; Downloads: 159
Full text (871,78 KB) |
7. Podjetniška demografija in značilnosti podjetništva mladih : Slovenski podjetniški observatorij 2023Karin Širec, Barbara Bradač Hojnik, Dijana Močnik, 2024 Abstract: V okviru Slovenskega podjetniškega observatorija 2023 smo proučevali demografijo slovenskih podjetij in značilnosti podjetništva mladih v Sloveniji in primerjalno z Evropo. Kot vsako leto, smo tudi tokrat v prvem delu raziskave Slovenskega podjetniškega observatorija analizirali demografske značilnosti slovenskih podjetij, medtem ko smo drugi del posvetili aktualni temi tako v slovenskem kot evropskem gospodarstvu, analizi podjetništva mladih. Demografska analiza je bila usmerjena v razumevanje profilov slovenskih podjetij na podlagi različnih kriterijev, kot so število podjetij, njihova velikost, ustvarjen prihodek, stroški dela in dodana vrednost, razčlenjeno po dejavnosti, regiji in velikosti podjetja. Proučevanje značilnosti podjetništva mladih je zagotovilo vpogled v dinamiko podjetništva v izbrani ciljni skupini z namenom oblikovanja učinkovitih ukrepov spodbujanja razvoja podjetništva mladih.
Keywords: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, podjetništvo mladih, značilnosti, priložnosti in ovire, strategije in politike, empirična analiza
Published in DKUM: 24.04.2024; Views: 263; Downloads: 69
Full text (12,41 MB)
This document has many files! More... |
8. |
9. |
10. |
