Search the digital library catalog

Abstract: Osrednja tema magistrske naloge je primerjava upravljanja Slovenskega državnega holdinga, d. d., z upravljanjem družbe za upravljanje, katerih opravljanje dejavnosti je usmerjeno v upravljanje tujega premoženja. Družba za upravljanje je pravna oseba, katere primarna dejavnost je upravljanje z investicijskimi skladi. V Republiki Sloveniji je trenutno registriranih pet družb za upravljanje. Te, poleg upravljanja investicijskih skladov, izvajajo tudi druge finančne storitve. Za potrebe ureditve njihovih statusnopravnih značilnosti in upravljanja se uporablja Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3), ki predvideva dvotirni sistem upravljanja, oblikovanj z upravo in nadzornim svetom. Slovenski državnih holding, d. d., pa velja za krovnega upravljalca državnih kapitalskih naložb, ki jih vlaga v več gospodarskih družb. Prek teh vpliva in se vključuje v različne panoge, kot so energetika, turizem in promet. Poleg upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije Slovenski državni holding, d. d., opravlja tudi druge dejavnosti in storitve, s katerimi vpliva na slovensko gospodarstvo. Delovanje in organizacijo Slovenskega državnega holdinga, d. d., podrobneje ureja Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), ki predpisuje tudi dvotirni sistem upravljanja, sestavljen iz uprave in nadzornega sveta. Magistrska naloga se deli na tri dele. V prvem delu se predstavi in uvrsti investicijske sklade in družbe za upravljanje v finančni sistem. Za lažjo predstavitev in uvrstitev se obravnavano primerja tudi s pomočjo pravnih aktov, kot so direktive in ZGD-1. Drugi del se osredotoča na predstavitev korporativnega upravljanja družb za upravljanje in Slovenskega državnega holdinga, d. d. Pri tem se korporativno upravljanje obeh družb podrobno obravnava in primerja s splošno ureditvijo upravljanja, določeno z določbami zakona ZGD-1. Tretji del pa se osredotoča na primerjavo elementov korporativnega upravljanja obravnavanih družb. Korporativno upravljanje je zelo široko področje, zato se v drugem in tretjem delu magistrske naloge osredotoča predvsem na pravno ureditev sistemov upravljanja in upravljalnih organov, kot sta uprava in nadzorni svet. Pri tem se, poleg primerjave zakonskih aktov, k obravnavi uvršča tudi druge pravne akte, kot so kodeksi, politike in pravilniki. V zadnjem delu magistrske naloge se ugotavlja, da je primerjava obravnavanih družb smiselna. Ugotovitve se nanašajo predvsem na pomen in vpliv določb zakona ZGD-1. Ta zakon predstavlja podlago tako za specialne zakone, namenjene organizaciji in poslovanju obravnavanih družb, kot tudi za ureditev drugih področij korporativnega upravljanja. Izpostavlja pa se tudi določene razlike, ki se odražajo v opredelitvi in organizacij področij, prilagojenih naravi obravnavanih družb (npr.: organizacija posvetovalnih organov in pooblaščenih oseb).
Keywords: korporativno upravljanje, družba za upravljanje, Slovenski državni holding, d. d., dvotirni sistem upravljanja, uprava, nadzorni svet, upravljalni organi, organi vodenja in nadzora.
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 200; Downloads: 62
Full text (1,83 MB)

Abstract: V današnjem času več ne velja, da glavni cilj družbe prestavlja ustvarjanje dobička in delovanje v smeri zgolj za dobrobit lastnikov oz. delničarjev. Dandanes se je poleg tega pričelo upoštevati tudi interese deležnikov in interesnih skupin, ob enem pa tudi dajati velik poudarek na gospodarsko in okoljsko politiko. Vsa ta dejanja predstavljajo v družbah trajnostno upravljanje. V ospredje svojega poslovanja pa družbe vse več postavljajo družbeno odgovornost, predvsem tista podjetja, ki se zavedajo, da jim odgovoren odnos do zunanjih in notranjih deležnikov, tukaj govorimo o zaposlenih, dobaviteljih, kupcih ter lokalni in širši skupnosti prinaša zgolj prednosti in koristi. Na podlagi dejstev, da je v današnjem času za dober ugled in dobro finančno poslovanje družbe pomembno tako družbeno odgovorno poslovanje kot trajnostno upravljanje smo s pomočjo literature najprej pregledali definicije obeh pojmov ter se pobližje spoznali z teoretični vidikom obeh pojmov. Za raziskavo v praktičnem delu naloge pa smo pregledali še kako družbe poročajo o družbenem poslovanju in trajnostnem upravljanju. Zanimalo nas je kako družbe v Sloveniji, ki se razlikujejo v strukturi lastništva in velikosti družbe ta dva koncepta vpeljujejo in udejanja v svojem poslovanju. Zato smo analizirali poročanje družbene odgovornosti v vsakem izbranem podjetju, s pomočjo letnih poročil in tako ugotovili katere družbe posvečajo temu več pozornosti. Na podlagi osnovnih podatkov o družbah kot so osnovni kapital, število zaposleni smo ugotavljali kakšna je velikost družbe. Ker pa nas je zanimalo tudi, če imajo finančno stanje družbe vpliv na odločitev o družbenem poslovanju pa smo primerjali čiste dobičke iz prodaje vseh izbranih družb. Dobljene podatke smo s pomočjo hipotez analizirali v sklepnem delu magistrske naloge.
Keywords: Družba, družbena odgovornost, družbeno odgovorno poslovanje trajnostni razvoj, trajnostno upravljanje
Published in DKUM: 27.10.2022; Views: 635; Downloads: 82
Full text (1,41 MB)

Abstract: Vedno večja konkurenca in težnja po obstoju na trgu privedeta podjetja do iskanja najustreznejših rešitev, kako uspešno upravljati in voditi podjetje. V magistrskem delu ločimo pojma upravljanje in vodenje. Upravljanje je povezano z lastniškim, vodenje pa z managerskim vidikom upravljalno-vodstvenega procesa. V mikro in malih podjetjih, pa tudi v nekaterih srednje velikih podjetjih sta tako upravljanje kot vodenje pogosto v domeni lastnika, ustanovitelja podjetja. Ta deluje v vlogi upravljalca in managerja. Ko je govora o velikih podjetjih, pa gre za kompleksnejši sistem, kjer sta funkciji upravljanja in vodenja ločeni. V primeru obravnavanega podjetja NLB, d. d., gre za delniško družbo, ki uporablja dvotirni sistem upravljanja, ki je določen za slovenska podjetja. Upravljanje in vodenje se porazdelita med organi, ki so značilni za dvotirni sistem: med skupščino delničarjev, nadzornim svetom in upravo. Skupščina delničarjev predstavlja delničarje, ki svoje pravice uveljavljajo na skupščini. Pri nadzorovanju poslovanja jim pomaga nadzorni svet, naloga uprave pa je vodenje podjetja. Za uspešno upravljanje in vodenje podjetja je treba poznati vse dejavnike, ki vplivajo na njegov razvoj in poslovanje. Upoštevati je treba zmogljivosti in resurse ter druge notranje dejavnike podjetja, kot tudi zunanje dejavnike. Oboji lahko pozitivno ali negativno vplivajo na razvoj in poslovanje podjetja ali celo ogrožajo njegov obstoj. V magistrskem delu se osredotočamo predvsem na politiko podjetja in strateški management, ki igrata pomembno vlogo na najvišji ravni upravljalno-vodstvenega procesa. Pojasnimo pomen vizije, politike podjetja, kulture, etike in verodostojnosti podjetja ter z njimi povezane vrednote. Opredelimo prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti, ki vplivajo na obstoj podjetja. Osredotočimo se na pomen družbene in okoljske odgovornosti za podjetja. Nadaljujemo s strateškim managementom, kjer predstavimo strateška poslovna področja podjetja in opredelimo njihove strategije. Magistrsko delo končamo z indeksom SEECGAN, ki je ena od mnogih metodologij, s katerimi ugotovimo, kako kakovostno je upravljanje podjetja. Zapišemo tudi ugotovitve, do katerih pridemo v magistrskem delu, in priporočila za prakso proučevanega podjetja.
Keywords: upravljanje, vodenje, delniška družba, podjetje v državni lasti, politika podjetja, strateški management, SEECGAN indeks
Published in DKUM: 18.10.2018; Views: 1464; Downloads: 306
Full text (2,09 MB)

Abstract: Glede na zgodovino razvoja gospodarstva, lastniško strukturo in korporativno kulturo prevladuje v Sloveniji mnenje o zelo nizki verjetnosti odškodninskih tožb proti managerjem družb. Zato se ti večinoma niti ne zavedajo svoje odgovornosti in posledično ne poznajo možnih rešitev odškodninske zaščite premoženja družbe in svojega osebnega premoženja. Po razvpitih primerih več sto milijonskih in milijardnih odškodninskih tožb po letu 2000 v ZDA in EU je postalo aktualno vprašanje kazenske in tudi odškodninske odgovornosti. Z globalno gospodarsko krizo se je tudi v Sloveniji izjemno povečalo število prisilnih poravnav in stečajev podjetij. Temu je sledilo preverjanje zakonitosti in pravilnosti odločitev ter odgovornosti članov organov nadzora in vodenja v teh družbah. Posledica so tudi vložene številne kazenske ovadbe in odškodninske tožbe zoper odgovorne osebe. Kljub ustrezni zakonodajni ureditvi, primerljivi z Avstrijo in Nemčijo, v Sloveniji še nimamo skoraj nobene sodne prakse pri uveljavljanju odgovornosti za nastalo škodo. Zato tudi ni zavedanja niti povpraševanja po zavarovanju tovrstne odgovornosti, tako je zavarovanje članov organov vodenja in nadzora v slovenskih družbah bolj izjema kot pravilo. Strokovnjaki korporativnega prava in upravljanja se zavedajo, da družbe in managerji zelo potrebujejo D&O zavarovanja zaradi zaščite premoženja delničarjev in managerjev. Z analizo primerov slovenskih odškodninskih tožb v zadnjih 15-ih letih smo v tej raziskavi nedvoumno dokazali, da izpostavljenost družb in njihovih članov organov vodenja in nadzora do odškodninskih zahtevkov ni več nizka in se vsak dan povečuje, posledično je tveganje tožb vedno večje. Zato družbe in njihovi managerji nujno potrebujejo D&O zavarovanje. To zavarovanje v prvi vrsti ščiti družbo, da vsaj delno nadomesti škodo managerjev.
Keywords: gospodarska družba, kapitalska družba, uprava, nadzorni svet, korporativno upravljanje, obligacije, odškodninsko pravo, odškodninske tožbe, odškodninska odgovornost, zavarovalnica, zavarovanje, zavarovanje odgovornosti, zavarovanje odgovornosti članov organov nadzora in vodenja, zavarovanje D&O
Published in DKUM: 06.02.2017; Views: 2242; Downloads: 220
Full text (488,94 KB)

Abstract: Nemalo strokovnjakov in laično javnost popade apatično razpoloženje, ko je govora o uspešnosti slovenskega gospodarstva in podjetij. Vzrokov te apatičnosti ni mogoče iskati le v svetovni finančni krizi, ki je poleg Amerike, t. i. velesile, prizadela skoraj vse evropske države, izvzeta ni (bila) niti Slovenija. Torišče današnjega pesimističnega stanja ima izvor tudi v Sloveniji, torej v domačem gospodarstvu, v naših podjetjih, politiki ipd. Še pred nekaj meseci smo bili oz. smo ponovno priča državni negotovosti in vsakodnevnim napovedim uresničitve različnih scenarijev, kot so padec Vlade Republike Slovenije, bančni stresni testi in zlorabe iz dokapitalizacij bank, krčenje plač in omejevanje pravic delavcem, formiranje slabe banke, odpuščanje delavcev zaradi prodaje gospodarskih družb v državni lasti, dvig brezposelnosti itd. Ob vsem tem si nemalo ljudi postavlja vprašanje, ali slovenska skupnost ne premore dovolj strokovno usposobljenih posameznikov, ki bi uspešno in učinkovito vodili državo in gospodarske družbe v državni lasti. Mnogi se sprašujemo, kje je oz. ali je bila etika, pri čemer imamo v mislih etiko v najsplošnejšem pomenu, torej tisto, ki posameznika in družbo usmerja v sožitje, tj. v skupno dobro, v blaginjo skupnosti. Dejstvo je, da morajo odgovornost za takšno klimo skupnosti oz. stanje v določeni meri prevzeti tudi gospodarske družbe oz. tisti, ki imajo odločilen vpliv, tj. management, skupaj z lastniki oz. člani nadzornih svetov, ki skupaj sprejemajo odločitve o zaposljivosti ljudi, njihovih pravicah in učinkovitem razvoju same gospodarske družbe. Gospodarska družba ima znaten vpliv na državo, na bruto družben proizvod s svojo proizvodnjo, z davki, s prispevki in z zaposljivostjo državljanov ter na sam razvoj, na katerega vpliva zlasti z inovativnostjo, infrastrukturo ipd. Strokovnemu ravnanju vodstev v slovenskih gospodarskih družbah, predvsem v dejavnostih bančništva, financ oz. energetike, torej prav v gospodarskih družbah v državni lasti, oporekajo številni strokovnjaki. Nekdanji guverner banke Slovenije je v ta namen javno izpostavil, da so zasebne gospodarske družbe v primerjavi z javnimi bolj etične oz. imajo višje etične standarde. Tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije priznava, da je v Sloveniji etično delovanje vodilnih v gospodarskih družbah na nekoliko nižji ravni, ob tem pa prevzema tudi soodgovornost za takšno stanje, saj priznava, da Gospodarska zbornica Slovenije ni pravočasno prepoznala »negativnega« ravnanja vodilnih managerjev (Hribar Milič v Čeh 2013). Ne glede na »de iure de facto status«, tj. položaj oz. funkcijo, ki jo imajo člani organov, tj. managerji in člani nadzornih svetov v družbi, se morajo ti prvenstveno zavedati, da njihovo delovanje ni izključno v korist lastnika, temveč v korist vseh udeležencev, ki stopajo v stik z gospodarsko družbo. Ne le poslovni svet, temveč celotno človeštvo bi se moralo poenotiti ob vprašanju univerzalnega etosa, ki naj bi zagotovil osnovne etične standarde, saj je to edini način prebroditve krize sodobne civilizacije. Etičnost je tista razsežnost človekove zavesti, po kateri človek postaja humano bitje, torej je etično ravnanje tisto, ki skupnost kot humano šele vzpostavlja. Nosilec etične zavesti je oseba, torej posameznik, in prav od njegove moralne drže je odvisna humanost življenja. Etično zavest posameznik oblikuje v odnosu z drugim in v tem sodelovanju izraža moralno ravnanje, saj je človek soodnosno bitje (Kovačič Peršin 2012).
Keywords: delniška družba in družba v državni lasti, organi delniške družbe, upravljanje družb v državni lasti, izbira kadrov, poslovna etika, Luka Koper, d. d.
Published in DKUM: 24.08.2015; Views: 2773; Downloads: 262
Full text (2,63 MB)