| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Merjenje kakovosti upravljanja podjetij na primeru javne delniške družbe
Katarina Barbara Krnjak, 2019, master's thesis

Abstract: V turbulentnem okolju in vse večji globalni konkurenci pomen učinkovitega sistema vodenja in upravljanja močno narašča. Mnogi primeri korporacijskih škandalov so pokazali, da stroga zakonodaja in regulative nujno ne zagotavljajo transparentnega in kakovostnega poslovanja podjetij. Številna podjetja se namreč pri svojem poslovanju soočajo s problemom navzkrižja interesov, kjer managerji svoje interese postavljajo pred interese lastnikov ter s tem negativno vplivajo na ekonomsko uspešnost podjetja. Ker se posledično korporativnemu upravljanju posveča vse več pozornosti, se v magistrskem delu osredotočamo tako na pomen korporativnega upravljanja kot tudi na vprašanje doseganja kakovosti upravljanja. V nadaljevanju predstavimo zgodovinski razvoj korporativnega upravljanja in razloge za naraščanje njegovega pomena. Z namenom lažjega razumevanja urejenosti posameznih odnosov med delničarji, organi nadzora in vodenja predstavimo glavni skupini pravnih predpisov o nadzoru upravljanja podjetij, in sicer enotirni in dvotirni sistem upravljanja, pa tudi modele korporativnega upravljanja v povezavi z značilnostmi trgov kapitala. Ker sledenje načelom upravljanja in standardom poslovanja pozitivno vpliva na kakovost korporativnega upravljanja, poudarimo pomen kodeksov upravljanja javnih delniških družb ter predstavimo »Načela korporativnega upravljanja OECD« in »Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb«. Številni strokovnjaki in akademski raziskovalci so razvili različne indekse, namenjene merjenju kakovosti korporativnega upravljanja. V nadaljevanju tako predstavimo naslednje indekse: ISS:QualityScore, FTSE ISS Corporate Governance Index Series, IFC Scorecard of Corporate Governance Standards, Good Governance Index – GGI, Standard and Poor's GAMMA, Gompes, Ishii and Metrick's G-index, Bebchuk, Cohen and Ferrell's Entrenchment index, Brown and Caylor's Gov-Score index ter indeks SEECGAN, katerega uporabo v empiričnem delu apliciramo na izbrano javno delniško družbo Krka, d. d., Novo mesto. Rezultati empirične raziskave pokažejo, da je Krka, d. d., Novo mesto po skupni oceni indeksa SEECGAN prvorazredno upravljana delniška družba, izhajajoč iz izidov in diagnoze pa na koncu podamo predloge ukrepov, s katerimi lahko proučevana družba kakovost korporativnega upravljanja še dodatno izboljša.
Keywords: korporativno upravljanje, javna delniška družba, kakovost upravljanja, merjenje kakovosti upravljanja, indeksi korporativnega upravljanja, indeks SEECGAN.
Published: 18.03.2019; Views: 833; Downloads: 187
.pdf Full text (1,62 MB)

2.
Kakovost upravljanja po metodologiji SEECGAN indeksa na primeru podjetja Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana
Ana Jurić, 2018, master's thesis

Abstract: Vedno večja konkurenca in težnja po obstoju na trgu privedeta podjetja do iskanja najustreznejših rešitev, kako uspešno upravljati in voditi podjetje. V magistrskem delu ločimo pojma upravljanje in vodenje. Upravljanje je povezano z lastniškim, vodenje pa z managerskim vidikom upravljalno-vodstvenega procesa. V mikro in malih podjetjih, pa tudi v nekaterih srednje velikih podjetjih sta tako upravljanje kot vodenje pogosto v domeni lastnika, ustanovitelja podjetja. Ta deluje v vlogi upravljalca in managerja. Ko je govora o velikih podjetjih, pa gre za kompleksnejši sistem, kjer sta funkciji upravljanja in vodenja ločeni. V primeru obravnavanega podjetja NLB, d. d., gre za delniško družbo, ki uporablja dvotirni sistem upravljanja, ki je določen za slovenska podjetja. Upravljanje in vodenje se porazdelita med organi, ki so značilni za dvotirni sistem: med skupščino delničarjev, nadzornim svetom in upravo. Skupščina delničarjev predstavlja delničarje, ki svoje pravice uveljavljajo na skupščini. Pri nadzorovanju poslovanja jim pomaga nadzorni svet, naloga uprave pa je vodenje podjetja. Za uspešno upravljanje in vodenje podjetja je treba poznati vse dejavnike, ki vplivajo na njegov razvoj in poslovanje. Upoštevati je treba zmogljivosti in resurse ter druge notranje dejavnike podjetja, kot tudi zunanje dejavnike. Oboji lahko pozitivno ali negativno vplivajo na razvoj in poslovanje podjetja ali celo ogrožajo njegov obstoj. V magistrskem delu se osredotočamo predvsem na politiko podjetja in strateški management, ki igrata pomembno vlogo na najvišji ravni upravljalno-vodstvenega procesa. Pojasnimo pomen vizije, politike podjetja, kulture, etike in verodostojnosti podjetja ter z njimi povezane vrednote. Opredelimo prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti, ki vplivajo na obstoj podjetja. Osredotočimo se na pomen družbene in okoljske odgovornosti za podjetja. Nadaljujemo s strateškim managementom, kjer predstavimo strateška poslovna področja podjetja in opredelimo njihove strategije. Magistrsko delo končamo z indeksom SEECGAN, ki je ena od mnogih metodologij, s katerimi ugotovimo, kako kakovostno je upravljanje podjetja. Zapišemo tudi ugotovitve, do katerih pridemo v magistrskem delu, in priporočila za prakso proučevanega podjetja.
Keywords: upravljanje, vodenje, delniška družba, podjetje v državni lasti, politika podjetja, strateški management, SEECGAN indeks
Published: 18.10.2018; Views: 730; Downloads: 183
.pdf Full text (2,09 MB)

3.
Primerjalnopravna ureditev sistemov upravljanja Evropske delniške družbe v Republiki Sloveniji in Združenem kraljestvu
Matej Slatinek, 2018, master's thesis

Abstract: Evropska delniška družba ali s tujko Societas Europaea je pravna oseba gospodarskega prava Evropske unije. Je nadnacionalna oblika kapitalske družbe pri kateri je osnovni kapital razdeljen na delnice, njeni družbeniki pa za njene obveznosti ne odgovarjajo. Societas Europaea je rezultat dolgoletnih prizadevanj držav članic Evropske unije, da omogočijo ustanovitev nadnacionalne gospodarske družbe, ki bo pripomogla k boljšemu in predvsem lažjemu gospodarskemu povezovanju med državami članicami in nadaljnjemu razvoju notranjega – skupnega trga. Temeljni akt Evropske unije, ki ureja Societas Europaea, je uredba, torej akt, ki se v državah članicah neposredno uporablja. Zanimiv je nomotehnični pristop Uredbe o statutu Evropske družbe (SE), saj v njej niso natančno podani odgovori na vsa pravna vprašanja. Glede neurejenih pravnih vprašanj Uredba odkazuje na uporabo nacionalnega prava, državam članicam pa dodatno nalaga sprejem pravnih aktov, ki bodo omogočili učinkovito uporabo Uredbe v praksi. Iz tega vidika je Uredba o statutu Evropske družbe (SE) po definiciji bolj podobna direktivi, kot pa uredbi. Ena izmed značilnosti ureditve Societas Europaea je tudi možnost izbire sistema upravljanja. Tradicionalno je večina držav članic za »navadne« (nacionalne) delniške družbe določala obvezno uporabo enega izmed sistemov upravljanja in posledično je pri pogajanjih glede normativne ureditve Societas Europaea prišlo do nesoglasij pri določitvi sistema upravljanja le-te. Uveljavitev možnosti proste izbire sistema upravljanja je tako kompromis, ki so ga države članice sprejele. Ustanovitelji Societas Europaea lahko tako, ne glede na državo članico v kateri družbo ustanavljajo, izbirajo med enotirnim sistemom upravljanja, ki je bolj značilen za države članice, ki so s svojo pravno ureditvijo bližje »common law« pravnemu sistemu, in dvotirnim sistemom upravljanja, ki je bolj značilen za države članice, ki so bližje kontinentalni – nemški pravni ureditvi. Posledično se je po sprejemu Uredbe v večini držav članic pojavil problem, kako ustanoviteljem Societas Europaea omogočiti prosto izbiro sistema upravljanja. Le redke države članice so že pred tem omogočale prosto izbiro sistema upravljanja tudi pri »navadnih« (nacionalnih) delniških družbah. Večina je namreč pri ustanovitvi le-teh, kot obveznega, določala enega izmed sistemov. Zanimivo je torej predvsem to, kako in na kakšen način so možnost izbire sistema upravljanja omogočile države članice, ki so tradicionalno omogočale oziroma zahtevale uporabo le enega sistema upravljanja ter kakšne poti in rešitve so pri tem ubirale.
Keywords: delniška družba, Evropska unija, evropska delniška družba, gospodarsko statusno pravo, Societas Europaea, korporacijsko upravljanje, enotirni sistem upravljanja, dvotirni sistem upravljanja, implementacija.
Published: 24.09.2018; Views: 837; Downloads: 146
.pdf Full text (1,14 MB)

4.
Korporativno pravna in upravljavska sprejemljivost zavarovanja odgovornosti organov vodenja in nadzora
Zoran Živko, 2016, master's thesis

Abstract: Glede na zgodovino razvoja gospodarstva, lastniško strukturo in korporativno kulturo prevladuje v Sloveniji mnenje o zelo nizki verjetnosti odškodninskih tožb proti managerjem družb. Zato se ti večinoma niti ne zavedajo svoje odgovornosti in posledično ne poznajo možnih rešitev odškodninske zaščite premoženja družbe in svojega osebnega premoženja. Po razvpitih primerih več sto milijonskih in milijardnih odškodninskih tožb po letu 2000 v ZDA in EU je postalo aktualno vprašanje kazenske in tudi odškodninske odgovornosti. Z globalno gospodarsko krizo se je tudi v Sloveniji izjemno povečalo število prisilnih poravnav in stečajev podjetij. Temu je sledilo preverjanje zakonitosti in pravilnosti odločitev ter odgovornosti članov organov nadzora in vodenja v teh družbah. Posledica so tudi vložene številne kazenske ovadbe in odškodninske tožbe zoper odgovorne osebe. Kljub ustrezni zakonodajni ureditvi, primerljivi z Avstrijo in Nemčijo, v Sloveniji še nimamo skoraj nobene sodne prakse pri uveljavljanju odgovornosti za nastalo škodo. Zato tudi ni zavedanja niti povpraševanja po zavarovanju tovrstne odgovornosti, tako je zavarovanje članov organov vodenja in nadzora v slovenskih družbah bolj izjema kot pravilo. Strokovnjaki korporativnega prava in upravljanja se zavedajo, da družbe in managerji zelo potrebujejo D&O zavarovanja zaradi zaščite premoženja delničarjev in managerjev. Z analizo primerov slovenskih odškodninskih tožb v zadnjih 15-ih letih smo v tej raziskavi nedvoumno dokazali, da izpostavljenost družb in njihovih članov organov vodenja in nadzora do odškodninskih zahtevkov ni več nizka in se vsak dan povečuje, posledično je tveganje tožb vedno večje. Zato družbe in njihovi managerji nujno potrebujejo D&O zavarovanje. To zavarovanje v prvi vrsti ščiti družbo, da vsaj delno nadomesti škodo managerjev.
Keywords: gospodarska družba, kapitalska družba, uprava, nadzorni svet, korporativno upravljanje, obligacije, odškodninsko pravo, odškodninske tožbe, odškodninska odgovornost, zavarovalnica, zavarovanje, zavarovanje odgovornosti, zavarovanje odgovornosti članov organov nadzora in vodenja, zavarovanje D&O
Published: 06.02.2017; Views: 1312; Downloads: 138
.pdf Full text (488,94 KB)

5.
ODGOVORNOSTI POSLOVODJE DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
Tanja Bezgovšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomske naloge obravnava družbo z omejeno odgovornostjo, pojmuje in razlaga razlike med funkcijo zastopanja, funkcijo upravljanja, funkcijo nadzora in funkcijo poslovodenja družbe. V sklopu diplomskega dela so nazorno obravnavani različni vidiki odgovornosti poslovodje ter ključne obveznosti, ki jih mora poslovodja poznati na temeljnih področjih poslovanja kot je finančno področje, delovnopravno področje, računovodstvo in davčno področje. Prav tako so zajeti ukrepi s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo številna tveganja odgovornosti poslovodij in zakonske možnosti razbremenitve v primeru odškodninskih zahtevkov napram poslovodji.
Keywords: družba z omejeno odgovornostjo, zastopanje, upravljanje, nadzor, poslovodenje, poslovodja, odškodninska odgovornost, odškodninski zahtevek, razbremenitev odgovornosti poslovodje
Published: 19.09.2016; Views: 1410; Downloads: 221
.pdf Full text (797,01 KB)

6.
MANAGERSKI VIDIKI KADROVANJA V LUKI KOPER D. D.
Milovanka Šilec, 2015, master's thesis

Abstract: Nemalo strokovnjakov in laično javnost popade apatično razpoloženje, ko je govora o uspešnosti slovenskega gospodarstva in podjetij. Vzrokov te apatičnosti ni mogoče iskati le v svetovni finančni krizi, ki je poleg Amerike, t. i. velesile, prizadela skoraj vse evropske države, izvzeta ni (bila) niti Slovenija. Torišče današnjega pesimističnega stanja ima izvor tudi v Sloveniji, torej v domačem gospodarstvu, v naših podjetjih, politiki ipd. Še pred nekaj meseci smo bili oz. smo ponovno priča državni negotovosti in vsakodnevnim napovedim uresničitve različnih scenarijev, kot so padec Vlade Republike Slovenije, bančni stresni testi in zlorabe iz dokapitalizacij bank, krčenje plač in omejevanje pravic delavcem, formiranje slabe banke, odpuščanje delavcev zaradi prodaje gospodarskih družb v državni lasti, dvig brezposelnosti itd. Ob vsem tem si nemalo ljudi postavlja vprašanje, ali slovenska skupnost ne premore dovolj strokovno usposobljenih posameznikov, ki bi uspešno in učinkovito vodili državo in gospodarske družbe v državni lasti. Mnogi se sprašujemo, kje je oz. ali je bila etika, pri čemer imamo v mislih etiko v najsplošnejšem pomenu, torej tisto, ki posameznika in družbo usmerja v sožitje, tj. v skupno dobro, v blaginjo skupnosti. Dejstvo je, da morajo odgovornost za takšno klimo skupnosti oz. stanje v določeni meri prevzeti tudi gospodarske družbe oz. tisti, ki imajo odločilen vpliv, tj. management, skupaj z lastniki oz. člani nadzornih svetov, ki skupaj sprejemajo odločitve o zaposljivosti ljudi, njihovih pravicah in učinkovitem razvoju same gospodarske družbe. Gospodarska družba ima znaten vpliv na državo, na bruto družben proizvod s svojo proizvodnjo, z davki, s prispevki in z zaposljivostjo državljanov ter na sam razvoj, na katerega vpliva zlasti z inovativnostjo, infrastrukturo ipd. Strokovnemu ravnanju vodstev v slovenskih gospodarskih družbah, predvsem v dejavnostih bančništva, financ oz. energetike, torej prav v gospodarskih družbah v državni lasti, oporekajo številni strokovnjaki. Nekdanji guverner banke Slovenije je v ta namen javno izpostavil, da so zasebne gospodarske družbe v primerjavi z javnimi bolj etične oz. imajo višje etične standarde. Tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije priznava, da je v Sloveniji etično delovanje vodilnih v gospodarskih družbah na nekoliko nižji ravni, ob tem pa prevzema tudi soodgovornost za takšno stanje, saj priznava, da Gospodarska zbornica Slovenije ni pravočasno prepoznala »negativnega« ravnanja vodilnih managerjev (Hribar Milič v Čeh 2013). Ne glede na »de iure de facto status«, tj. položaj oz. funkcijo, ki jo imajo člani organov, tj. managerji in člani nadzornih svetov v družbi, se morajo ti prvenstveno zavedati, da njihovo delovanje ni izključno v korist lastnika, temveč v korist vseh udeležencev, ki stopajo v stik z gospodarsko družbo. Ne le poslovni svet, temveč celotno človeštvo bi se moralo poenotiti ob vprašanju univerzalnega etosa, ki naj bi zagotovil osnovne etične standarde, saj je to edini način prebroditve krize sodobne civilizacije. Etičnost je tista razsežnost človekove zavesti, po kateri človek postaja humano bitje, torej je etično ravnanje tisto, ki skupnost kot humano šele vzpostavlja. Nosilec etične zavesti je oseba, torej posameznik, in prav od njegove moralne drže je odvisna humanost življenja. Etično zavest posameznik oblikuje v odnosu z drugim in v tem sodelovanju izraža moralno ravnanje, saj je človek soodnosno bitje (Kovačič Peršin 2012).
Keywords: delniška družba in družba v državni lasti, organi delniške družbe, upravljanje družb v državni lasti, izbira kadrov, poslovna etika, Luka Koper, d. d.
Published: 24.08.2015; Views: 1910; Downloads: 183
.pdf Full text (2,63 MB)

7.
Upravljanje znanj z informacijskimi tehnologijami v družbi Aerodrom Ljubljana
Boštjan Rakovec, 2014, master's thesis/paper

Abstract: Razumevanje razlik med upravljanjem znanja in informacijsko tehnologijo je ključ do pravilne uporabe informacijske tehnologije za upravljanje znanja. Obstajajo stvari, ki jih lahko naredimo bolje s pomočjo tehnologije, in stvari, ki jih delamo bolje ljudje. Naloga managerjev in praktikov znanja je, da te razlike razumejo in da pri upravljanju znanja uporabijo pristop, ki je v določenem trenutku najbolj primeren. V tem delu smo z obravnavanjem teoretičnih spoznanj pokazali na dejavnike, ki vplivajo na upravljanje znanja in izbiro informacijske tehnologije. Z metodo strukturiranega intervjuja smo raziskali primernost informacijskih tehnologij za upravljanje znanja v majhnih skupinah v družbi Aerodrom Ljubljana, d. d. S sintezo teoretičnih spoznanj in rezultatov kvalitativne raziskave smo predlagali izboljšave pri uporabi informacijske tehnologije za upravljanje znanja v majhnih skupinah.
Keywords: upravljanje znanja, socialna omrežja, družba znanja, informacijske tehnologije, wiki
Published: 05.03.2015; Views: 1429; Downloads: 91
.pdf Full text (1,32 MB)

8.
Sprememba sistema upravljanja v gospodarski družbi Impol 2000 d.d., ( Prehod iz dvotirnega v enotirni sistem upravljanja)
Dejan Košir, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Sprememba sistema upravljanja v družbi Impol 2000 d.d., (Prehod iz dvotirnega v enotirni sistem upravljanja) predstavlja bralcu tematiko, kateri se zadnje čase tako v tuji, kot tudi v domači pravni in ekonomski literaturi posveča vedno več pozornosti. Govorimo o korporacijskem upravljanju gospodarskih družb. Od dobrega korporacijskega upravljanja je v veliki meri odvisna uspešnost sleherne gospodarske družbe, saj ji le to zagotavlja obstoj na trgu in možnost razvoja. V diplomskem delu je najprej predstavljen pojem korporacijskega upravljanja, kjer smo ugotovili, da ni enotne opredelitve tega pojma, ter da ta pojem tako tuji, kot domači avtorji opredeljujejo različno. V naslednjem poglavju je predstavljena zakonska podlaga korporacijskega upravljanja v Republiki Sloveniji. Nato sledi predstavitev temeljnih značilnosti enotirnega in dvotirnega sistema upravljanja, predstavitev posameznih organov v enotirnem in v dvotirnem sistemu upravljanja hkrati s predstavitvijo posameznih organov so predstavljena tudi razmerja med njimi, na koncu poglavja so predstavljene prednosti in slabosti obeh sistemov upravljanja. Zatem sledi kratka predstavitev družbe Impol 2000 d.d., analiza obstoječega sistema upravljanja, na koncu pa bralcu predstavimo možnost uvedbe enotirnega sistema upravljanja v družbo Impol 2000 d.d., Pri tem ugotovimo, da družba Impol 2000 d.d., izpolnjuje večino predpostavk na katerih temelji enotirni sistem upravljanja ter, da ima pripravljene ustrezne predloge aktov, ki so potrebni za spremembo sistema upravljanja. To nas privede do zaključka, da bi bila uvedba enotirnega sistema upravljanja v tej družbi smiselna. Saj bi enotirni sistem upravljanja družbi Impol 2000 d.d., prinesel boljše in tesnejše sodelovanje med organom nadzora in organom poslovodstva, kar naj bi izboljšalo pretok informacij med njima in hkrati izboljšalo kakovost dela članov upravnega odbora, ki so odgovorni za poslovodenje, saj boljše in kakovostnejše informacije omogočajo tudi boljši nadzor.
Keywords: korporacijsko upravljanje, delniška družba, enotirni sistem upravljanja, dvotirni sistem upravljanja, ZGD-1, Impol 2000 d.d..
Published: 17.12.2012; Views: 2477; Downloads: 362
.pdf Full text (382,34 KB)

9.
VZROKI ZA OBLIKOVANJE REVIZIJSKIH KOMISIJ JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB V SLOVENIJI
Uroš Roter, 2012, master's thesis

Abstract: S pojmom revizijska komisija je mišljen nadzorni mehanizem, ki pomaga lastnikom družb spremljati in nadzirati delovanje uprav v dvotirnih in upravnih odborov v enotirnih korporativnih sistemih upravljanja. Revizijske komisije so bile uvedene kot dodaten mehanizem za nadzor nad poslovanjem in finančnim poročanjem družbe, in sicer kot posledica računovodskih prevar in goljufivega oziroma nepravilnega finančnega poročanja svetovnih korporacij. Delovanje revizijske komisije je v dvotirnem sistemu upravljanja podrejeno nadzornemu svetu, ki jo tudi imenuje. Revizijska komisija je odgovorna za celovit nadzor družbe in o svojem delu poroča nadzornemu svetu. Delovanje revizijskih komisij pomeni dodaten organ nadzora nad poslovanjem in poročanjem družbe. Njene pomembnejše naloge so: - nadzor nad delovanjem sistema notranjih kontrol, - nadzor nad delovanjem sistema obvladovanja tveganj, - komuniciranje z notranjimi revizorji, - komuniciranje z zunanjimi revizorji, - priprava pogodb med revizorji in družbo, - podajanje ocene glede sestave letnih poročil.
Keywords: revizijska komisija, revizor, korporativno upravljanje, nadziranje, javna delniška družba, agencijska teorija, delničarji, recesija, finančna kriza.
Published: 23.08.2012; Views: 1628; Downloads: 216
.pdf Full text (857,08 KB)

10.
Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica