| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 65
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo – primerjava med slovenijo in srbijo
Anja Vrbanjšak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Družba z omejeno odgovornostjo je torej družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Je ena najpogostejših oblik gospodarske družbe. Družbenik v Družbi z omejeno odgovornostjo ne odgovarja za obveznosti družbe. Družba sama odgovarja z vsem svojim premoženjem. Družba z omejeno odgovornostjo je ena najpogostejših družb v Sloveniji in v Srbiji, kljub temu pa se sami zakonodaji družbe nekoliko razlikujeta ena med drugo. V diplomskem delu sem najprej opisala samo ustanovitev družbe v Sloveniji in nato v Srbiji. Na koncu sem obe državi med seboj primerjala. Prav tako sem opisala obdavčitev družbe v Sloveniji in obdavčitev družbe v Srbiji in na koncu obe primerjala.
Keywords: družba z omejeno odgovornostjo, Slovenija, Srbija, ustanovitev, obdavčitev
Published: 24.11.2020; Views: 99; Downloads: 26
.pdf Full text (406,08 KB)

2.
Preoblikovanje samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo – pravni, davčni in računovodski vidiki
Stela Šalamon, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo najprej spoznali značilnosti poslovanja samostojnega podjetnika in poslovanja družbe z omejeno odgovornostjo. Pred začetkom poslovne poti je pomembno poznavanje lastnosti poslovanja obeh oblik ter poznavanje njunih prednosti in slabosti. Z diplomskim delom se seznanimo s postopkom statusnega preoblikovanja, davčnim in računovodskim vidikom. Na začetku poslovne poti se ljudje večinoma odločijo za ustanovitev s. p.-ja, ker ni začetnih stroškov ustanovitve kot npr. pri d. o. o., kjer je potrebno vplačati minimalni osnovni kapital v višini 7.500 EUR. Samostojni podjetnik skozi leta poslovanja in rasti velikokrat preraste statusno obliko s. p.-ja, saj zaposluje vedno več ljudi, ima vedno večji obseg posla, s tem pa posledično tudi vedno večjo odgovornost. Pri poslovanju podjetnika se pogosto pojavi potreba po preoblikovanju v drugo pravnoorganizacijsko obliko. Največkrat se podjetnik preoblikuje v d. o. o. Država omogoča preoblikovanje iz samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo, vendar je potrebno postopek voditi v skladu z zakonom.
Keywords: samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, obdavčitev, preoblikovanje
Published: 17.11.2020; Views: 115; Downloads: 31
.pdf Full text (490,82 KB)

3.
Pridobivanje, odsvajanje ter umik lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo
Martina Jutriša, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava pridobivanje in odsvajanje lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo in njihov umik. Osrednji del naloge podrobneje obravnava pridobivanje lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo, saj Zakon o gospodarskih družbah v 500. členu določa, da lahko družba z omejeno odgovornostjo pridobi lastne poslovne deleže. Imetnica poslovnega deleža postane tako, da odkupi del kapitala (poslovni delež) od družbenika oziroma enega izmed družbenikov. V delu so opredeljeni pogoji za pridobitev lastnih poslovnih deležev, obveznost oblikovanja rezerv za lastne deleže, razlogi pridobitve, postopek pridobitve lastnih poslovnih deležev ter naštete so sankcije nedopustno pridobljenih lastnih poslovnih deležev. Davčna obravnava odkupa lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo se je temeljito spremenila s sprejetjem zadnje novele Zakona o dohodnini. Davčna obravnava je ločena na opredelitev odkupa poslovnih deležev od fizičnih oseb ter na odkup poslovnih deležev od pravnih oseb. Pri odkupu lastnih poslovnih deležev od fizičnih oseb je najprej predstavljena davčna obravnava odkupa lastnih poslovnih deležev, ki je veljala do 31. 12. 2019, in nato davčna obravnava odkupa lastnih poslovnih deležev, ki velja od 1. 1. 2020 naprej. Odkup lastnih poslovnih deležev od 1. 1. 2020 ni več obdavčen po pravilih o obdavčitvi dobičkov iz kapitala ter izjemoma po pravilih o obdavčitvi dividend, če se ugotovi zloraba, temveč vedno skladno s pravili o obdavčitvi dividend. Predstavljen je tudi način uveljavljanja zmanjšanja izplačane vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev. V povezavi s transakcijo odkupa lastnih poslovnih deležev je povezano tudi področje prikritih izplačil dobička in navideznega pravnega posla, ki je predstavljeno na podlagi sodne prakse. Splošna pravila, ki veljajo za odsvojitev poslovnih deležev (od 480. člena do 483. člena Zakona o gospodarskih družbah) se uporabijo pri odsvojitvi lastnih poslovnih deležev, saj Zakon o gospodarskih družbah vsebuje nobenih posebnih določb. Družba z omejeno odgovornostjo lahko lastni poslovni delež tudi umakne, pri čemer Zakon o gospodarskih družbah pri tem napotuje na smiselno uporabo pravil o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom delnic, katera so opredeljena v 381. do 383. členu Zakona o gospodarskih družbah. Najprej je predstavljena pravna opredelitev zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom lastnega poslovnega deleža, nato pa opisan sam postopek izvedbe zmanjšanja osnovnega kapitala. Avtorica v delu ugotavlja, da lahko družba z omejeno odgovornostjo umakne le tisti poslovni delež, ki ga je pred tem pridobila in za pridobitev katerega je izvršila plačilo izključno iz rezerv, oblikovanih za lastne poslovne deleže. V nadaljevanju sta opredeljena tudi bilančnopravni vidiki in davčni vidik umika lastnega poslovnega deleža.
Keywords: družba z omejeno odgovornostjo, lastni poslovni delež, pridobitev lastnega poslovnega deleža, odsvojitev lastnega poslovnega deleža, zmanjšanje osnovnega kapitala, umik lastnega poslovnega deleža
Published: 20.07.2020; Views: 405; Downloads: 123
.pdf Full text (1013,43 KB)

4.
Ustanovitev in politika podjetja jelše d. o. o.
Sabina Štuhec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Za uspešnost podjetja je pomembno, da poznamo ustanovitvene korake, se pravilno odločimo o pravnoorganizacijski obliki, pravilno oblikujemo politiko podjetja in zapišemo strategije za razvoj. Diplomski projekt smo začeli z ustanovitvijo podjetja, kjer smo predstavili pomembne korake in se osredotočili na pravnoorganizacijsko obliko − družbo z omejeno odgovornostjo ter predstavili pogoje za opravljanje izbrane dejavnosti. Potem smo zapisali ustanovitveno in razvojno vizijo na podlagi lastne ideje o podjetju. Teoretično smo opredelili politiko podjetja, metode oblikovanja politike podjetja in strategije. Na podlagi lastne ideje smo s pomočjo raziskovalno-prognostičnih procesov zapisali politiko podjetja. Opisali smo idejo o podjetju Jelše, d. o. o. in na podlagi strateškega planiranja opredelili strateške možnosti in potenciale ter zapisali strategije podjetja Jelše, d. o. o. Na koncu smo z analizo SWOT proučili priložnosti, nevarnosti ter prednosti in slabosti celotnega podjetja.
Keywords: ustanovitev podjetja, politika podjetja, gostilna, restavracija, družba z omejeno odgovornostjo
Published: 16.03.2020; Views: 363; Downloads: 73
.pdf Full text (1,94 MB)

5.
Pravni in računovodski vidik preoblikovanja samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo na primeru podjetja elektro rezec d. o. o.
Maša Dečman, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Trenutne gospodarske razmere v Sloveniji prikazujejo, da se stopnja brezposelnosti znižuje. Opazimo tudi, da je vedno več ljudi, ki se odloči za samostojno podjetniško pot. Pri tem se že na začetku srečajo z vprašanjem za katero organizacijsko obliko naj se odločijo ob ustanovitvi novega podjetja. Pri malih podjetnikih, ki šele začenjajo z dejavnostjo je najbolj primerna oblika samostojnega podjetnika. Smiselno je, da podjetnik skozi čas, ko dosega dobiček in najvišjo stopnjo obdavčitve na dohodninski lestvici premisli o spremembi oz. preoblikovanju svojega podjetja. V praksi je napogostejše preoblikovanje samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo, vendar ni to edino. Podjetnik lahko izbira še med drugimi kapitalskim družbami. Po Zakonu o gospodarskih družbah se lahko samostojni podjetnik preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo na dva načina: tako, da prenese podjetje na novo kapitalsko družbo ali da prenese podjetje na prevzemno kapitalsko družbo.
Keywords: samostojni podjetnik, s.p., družba z omejeno odgovornostjo, d.o.o., preoblikovanje podjetnika, stausno preoblikovanje.
Published: 25.10.2019; Views: 289; Downloads: 40
.pdf Full text (1,16 MB)

6.
Ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo - primerjava med Slovenijo in Nizozemsko
Karmen Geroni, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Vstop Slovenije v Evropsko unijo je povečal možnosti trgovanja z ostalimi državami članicami, s tem pa so se povečale dejavnosti, ki so s seboj prinesle nove priložnosti in s tem pritegnile številne bodoče podjetnike. Ena izmed teh je tudi ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo v tujini. Gre za najbolj razširjeno vrsto družbe v Sloveniji, saj jo ustanovitelji lahko ustanovijo z majhnim ustanovitvenim kapitalom.
Keywords: Slovenija, Nizozemska, zakon, družba z omejeno odgovornostjo, B.V., kapital, ustanovitev
Published: 04.04.2019; Views: 619; Downloads: 80
.pdf Full text (1,76 MB)

7.
Primerjava obdavčitve dobička pri samostojnem podjetniku in družbi z omejeno odgovornostjo
Marja Uršič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga primerja obdavčitev dohodka pri družbi z omejeno odgovornostjo in samostojnem podjetniku. Kot dohodek je definiran vsak dobiček, ki ga gospodarski subjekt pridobi z opravljanjem pridobitne dejavnosti. V nalogi sta najprej predstavljena davek od dohodkov pravnih oseb in dohodnina (kot davek na dohodek iz dejavnosti), potem pa so podrobneje obravnavane posamezne vrste dohodkov in odhodkov, ki vplivajo na višino davčne osnove pri obeh davkih. Posebej so obravnavane še davčne olajšave, davčna izguba ter spremembe računovodskih usmeritev in popravki napak.
Keywords: davek od dohodka pravnih oseb, dohodnina, samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, dohodek, davčna osnova
Published: 26.11.2018; Views: 521; Downloads: 66
.pdf Full text (937,06 KB)

8.
Ustanovitev in obdavčitev družbe z omejeno odgovornostjo - primerjava med Slovenijo in Hrvaško
Jasmin Skejić, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času se vedno več ljudi odloča za ustanovitev lastnega podjetja. Eden izmed razlogov za ustanovitev lastnega podjetja je tudi ta, da posamezniki želijo biti samostojni in neodvisni pri opravljanju dela. Ustanovitev podjetja za določene osebe predstavlja pozitivno izkušnjo in izpolnitev ciljev, za določene osebe pa negativno izkušnjo. Prva in najpomembnejša odločitev posameznika pred ustanovitvijo družbe je, katero pravnoorganizacijsko obliko družbe izbrati. V praksi se posamezniki najpogosteje odločajo za družbo z omejeno odgovornostjo, ki je najštevilčnejša in najbolj razširjena oblika gospodarske družbe v svetu. K razširjenosti te kapitalske družbe prav gotovo prispevajo dejavniki, kot so izključitev osebne odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe, relativno nizek ustanovitveni kapital in obsežne davčne olajšave. V diplomskem projektu smo najprej predstavili splošne značilnosti gospodarskih družb, sicer pa smo se osredotočili na družbo z omejeno odgovornostjo. Omejili smo se na ustanovitev in obdavčitev družbe z omejeno odgovornostjo v Sloveniji in na Hrvaškem. Diplomski projekt prikazuje splošne značilnosti d. o. o., stanje v slovenski poslovni praksi in direktno primerjavo ustanovitve in obdavčitve izbrane kapitalske družbe. Družba z omejeno odgovornostjo je priljubljena zaradi fleksibilne organizacijske strukture, saj lahko družbeniki z družbeno pogodbo prilagodijo organiziranost podjetja lastnim interesom. Ustanovitelj je lahko fizična ali pravna oseba in d. o. o. kot pravna oseba odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, ustanovitelji pa za obveznosti družbe odgovarjajo le do višine osnovnega vložka. V diplomskem projektu je neposredno prikazana primerjava ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo v Sloveniji in na Hrvaškem. Med Zakonom o gospodarskih družbah in hrvaškim ekvivalentnim Zakonom o trgovačkim društvima je veliko skladnosti, bistvene razlike pa so opazne pri višini osnovnega kapitala družbe in osnovnega vložka posameznika. Sestava osnovnega kapitala in osnovnih vložkov je enaka, razlike se pojavijo predvsem pri najnižjem potrebnem znesku le teh. Tako z vidika višine osnovnega kapitala kot višine osnovnega vložka lahko sklepamo, da je ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo na Hrvaškem ugodnejša kot v Sloveniji. K temu pripomore predvsem posebnost v Zakonu o trgovačkim društvima, ki predpisuje možnost ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo z desetimi hrvaškimi kunami. Ena izmed razlik je število družbenikov, saj hrvaška zakonodaja ne omejuje njihovega največjega števila. Pravna oseba, ki je rezident Slovenije ali Hrvaške, je obdavčena po načelu svetovnega dohodka, ki ga določa slovenska oz. hrvaška davčna zakonodaja. Davek na dobiček se po predpisani davčni stopnji obračuna od davčne osnove in predstavlja prihodek državnega proračuna. Družba z omejeno odgovornostjo ima v obeh državah tudi pravico do zmanjševanja davčne osnove z davčnimi olajšavami. Med davčnima zakonodajama obeh držav ne prihaja do bistvenih razlik, kar je zaradi članstva obeh držav v Evropski uniji tudi pričakovano. Predpisana davčna stopnja davka na dobiček je za tekoče davčno obdobje v Sloveniji za 1 ali 7 odstotkov višja kot na Hrvaškem, odvisno od ustvarjenih prihodkov d. o. o., ki se na Hrvaškem pojavijo. Obdavčitev družb z omejeno odgovornostjo je torej na Hrvaškem ugodnejša kot v Sloveniji.
Keywords: družba z omejeno odgovornostjo, pravna oseba, ustanovitev, obdavčitev, davek od dohodka
Published: 13.11.2018; Views: 500; Downloads: 135
.pdf Full text (674,55 KB)

9.
Primerjava ustanovitve in prenehanja poslovanja samostojnega podjetnika in družbe z omejeno odgovornostjo
Jasna Šepetavc, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Ustanoviti in imeti podjetje se sliši zelo enostavno, vendar ni vse čisto tako. Kadar se podjetnik odloči za ustanovitev podjetja, je pomembnih ogromno stvari, ki jih mora podjetnik dobro preučiti, preden se loti ustanovitvenega postopka. V diplomskem delu obravnavamo primerjavo ustanovitve in prenehanja delovanja dveh najpogostejših pravno-organizacijskih oblik podjetja v Sloveniji. Predstavljamo celoten postopek ustanovitve podjetja izbranih dveh pravno-organizacijskih oblik, njune prednosti, slabosti in postopek prenehanja delovanja. Za podjetje je zelo pomembno, za katero pravno-organizacijsko obliko se odloči ob ustanovitvi, zato v nalogi podrobneje analiziramo podobnosti in razlike pri samostojnemu podjetniku in družbi z omejeno odgovornostjo. Prav tako je dobro, da se podjetnik, ki se odloči za podjetniško pot, seznani tudi s postopkom in načinom prenehanja delovanja, saj je podjetniška pot težko predvidljiva in na podjetje vpliva mnogo zunanjih dejavnikov (mednarodne krize, valutne nestabilnosti ipd.). Leta 2016 je bilo v Sloveniji registriranih 196 072 podjetij, od tega 60 514 podjetij pravno organizacijske oblike d. o. o. in 94 730 samostojnih podjetnikov. Iz te statistike lahko ugotovimo, da je Slovenija precej podjetna država, ki ima veliko uspešnih podjetij. Pomembno za državo pa je tudi to, da se povečuje podjetništvo iz priložnosti in se zmanjšuje podjetništvo iz nuje.
Keywords: ustanovitev podjetja, samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, Slovenija, prenehanje delovanja
Published: 07.11.2018; Views: 447; Downloads: 124
.pdf Full text (1,26 MB)

10.
Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju x
Klavdija Držaj, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Glavna konkurenčna prednost na vse bolj zahtevnem trgu že nekaj časa nista več kapital in vrhunska tehnologija. V ospredje vse bolj prihaja sposobnost upravljanja in ravnanja s človeškimi viri. Usposobljeni in visoko motivirani zaposleni so v podjetju eden izmed glavnih temeljev razvoja podjetja. Vedno več podjetij stremi k temu, da bodo njihovi zaposleni pri svojem delu zadovoljni in posledično dovolj motivirani za doseganje zastavljenih ciljev in rezultatov. V nalogi smo definirali pojem motivacija in opredelili motivacijske dejavnike, ki vplivajo na stopnjo motivacije za delo. Pojasnili smo, kaj je delovna motivacija in kako lahko motivacija na delovnem mestu vpliva na delo zaposlenega. Osredotočili smo se tudi na zadovoljstvo zaposlenega na delovnem mestu ter v sklopu tega predstavili definicije in razlage različnih avtorjev o tem, kako lahko zadovoljstvo zaposlenega vpliva na delovno uspešnost podjetja. Predstavili in opisali smo tudi nekaj najpomembnejših dejavnikov zadovoljstva pri delu. V sklopu naloge smo izvedli raziskavo v konkretnem podjetju, kjer smo ugotavljali, kateri dejavniki vplivajo na večjo stopnjo motivacije zaposlenega za delo. Zanimalo nas je, kako so zaposleni zadovoljni pri svojem delu, s katerimi dejavniki zadovoljstva so najbolj zadovoljni in s katerimi najmanj. Na koncu smo podali predloge za izboljšanje stanja in predstavili možnosti za nadaljnji razvoj.
Keywords: Motivacija za delo, zadovoljstvo na delovnem mestu, družba z omejeno odgovornostjo, zaposleni, delovna uspešnost
Published: 25.09.2018; Views: 718; Downloads: 207
.pdf Full text (1,55 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica