1. |
2. |
3. UNIVERZALNI TEMELJNI DOHODEK KOT SISTEMSKA REŠITEV RAZMER NA TRGU DELASebastijan Lukovnjak, 2016, undergraduate thesis Abstract: V današnjem svetu smo priča mnogim tehnološkim, gospodarskim, ekološkim in demografskim spremembam. Vse od nastanka moderne države pa do danes se je razvijal tudi kapitalistični sistem proizvodnje, se znova in znova racionaliziral ter z uvajanjem tehnoloških novosti vplival na trg dela in v veliki meri tudi na vsakdanje življenje ljudi in družbe. Situacija ob gospodarski krizi nam je razkrila, da v bistvu ne gre zgolj za finančno krizo, temveč za mnogo širšo in resnejšo krizo kapitalizma, ki bo zahtevala širše spremembe sistema ter ponovni premislek o vrednotah sveta. Zdi se, da (socialna) država nekako ne zna (ali ne zmore) ponuditi neke dolgoročne rešitve, zato prihaja v družbi do nenehnih sprememb in s tem povezanih tveganj, zato nemški sociolog Ulrich Beck tako družbo označi za "družbo tveganja". Učinkovitost zdajšnjih družbenih in ekonomskih sistemov se tako v času globalne in tudi lokalne krize vse pogosteje postavlja pod vprašaj. Ob premislekih za sprejemljivejši družbeni sistem se skozi različne pobude in predloge pojavlja ideja univerzalnega temeljnega dohodka (krajše: UTD), ki se prikazuje kot ena izmed možnih rešitev za nov, pravičnejši in predvsem učinkovitejši (re)distributivni model. Ta je nujno potreben za reorganizacijo socialne države na prehodu iz moderne v postmoderno družbo. Predlog za uvedbo UTD-ja je možen izhod iz strukturne brezposelnosti, ponuja enotno (materialno) izhodišče vsem prejemnikom in je možen model za zmanjševanje revščine, poleg tega pa posamezniku omogoča možnost uresničitve lastnega potenciala in s tem boljše družbe.
Keywords: kapitalizem, trg dela, kriza družbenega sistema, "družba tveganja", univerzalni temeljni dohodek
Published in DKUM: 03.10.2016; Views: 1716; Downloads: 169
 Full text (1,47 MB) |
4. Vloga zavarovalništva v sodobni družbiKatarina Barbara Krnjak, 2016, undergraduate thesis Abstract: Živimo v hitro spreminjajočem se svetu, v katerem se rojevajo nevarnosti, ki predstavljajo nova tveganja sodobne družbe. Zato postaja varnost vse pomembnejša vrednota le-te. Pri zagotavljanju varnosti ima zavarovalništvo velik pomen, zato bom v diplomskem projektu raziskovala vlogo zavarovalništva v sodobni družbi. Pri tem bom poudarila funkcije zavarovanja in predstavila vse pomembnejšo preventivno dejavnost zavarovalnic. Spoznali bomo pomen obveznih (individualnih) zavarovanj in na koncu opomnili na vse večji pomen in zaželenost družbene odgovornosti zavarovalnic.
Tako, kot se sodobna družba sooča z novimi tveganji in se skuša pred njimi zavarovati, se mora tudi zavarovalna industrija prilagajati novim družbenim spremembam. V nadaljevanju bom predstavila pomen globalizacije in z njo povezane okoljske in družbeno-gospodarske spremembe ter njihov vpliv na zavarovalništvo. Ugotavljala bom, kako se zavarovalništvo pripravlja na nove izzive. Ti bodo namreč vplivali na razvoj zavarovalnega sektorja.
Keywords: zavarovalništvo, sodobna družba, globalizacija, varnost, nova tveganja, izzivi zavarovalništva.
Published in DKUM: 07.09.2016; Views: 1799; Downloads: 148
Full text (1,46 MB) |
5. Zaposljivost diplomantov družboslovja in humanistikeRobert Presker, 2013, undergraduate thesis Abstract: Osnovni namen diplomskega dela je bila analiza problematike prehajanja mladih iz sistema terciarnega izobraževanja na trg dela. Pri tem smo se osredotočili na diplomante družboslovja in humanistike. Na teoretičnih osnovah moderne družbe tveganja in pojma prekarnega življenja smo predstavili trende ekspanzije visokega šolstva v Sloveniji in EU ter s tem povezane težave v strukturnem neravnovesju med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Cilj je bil ugotoviti, v kolikšni meri trenutni trendi sovpadajo s stanjem, ki vlada med diplomanti družboslovja in humanistike. S sekundarno analizo ankete, izvedene med diplomanti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, smo preverjali pet raziskovalnih vprašanj, ki so obravnavala zadovoljstvo diplomantov s študijskimi programi in pridobljenimi kompetencami, povezavo med zadovoljstvom in časom iskanja prve zaposlitve oz. zaposlitvenim statusom, skladnost zaposlitev diplomantov z njihovim strokovnim področjem ter stopnjo formalne izobrazbe, samodeklarirano fleksibilnost in stalnost oz. prekarnost prvih zaposlitev. Rezultati so pokazali, da med diplomanti družboslovja in humanistike rahlo prevladuje nezadovoljstvo s študijskimi programi in da diplomanti, ki prej dobijo zaposlitev, tendenčno izražajo višje zadovoljstvo s študijem. Nadalje smo ugotovili, da diplomanti, ki se čutijo bolj kompetentne, prej najdejo prvo zaposlitev ter da je bilo v času anketiranja med tistimi, ki niso imeli statusa rednega študenta, redno zaposlenih (nedoločen in določen čas) 53,8 %, brezposelnih pa 14,3 %. Velika večina (85,1 %) dobi prvo zaposlitev v vsaj širšem okviru svojega področja študija, ta zaposlitev pa je praviloma (80,6 %) tudi skladna z doseženo stopnjo izobrazbe. Rezultati so pokazali tudi, da velika večina (94,3 %) na trg dela vstopa v prekarnih oz. negotovih oblikah zaposlitev.
Keywords: družba tveganja, prekarnost, terciarno izobraževanje, brezposelnost, trg dela
Published in DKUM: 28.01.2014; Views: 3869; Downloads: 425
Full text (1011,62 KB) |
6. Droge kot družbeni in kazenskopravni problem (kriminološki vidik)Tadej Majer, 2013, undergraduate thesis Abstract: Droga je pojem z najrazličnejšimi pomeni. Z njo označujemo pojave, ki spreminjajo našo duševnost, kadar postanemo zaradi njih zasvojeni, kadar na nas vplivajo pozitivno ali negativno, itd. Ko govorimo o drogah, imamo večinoma v mislih mamila, torej psihotropne snovi, ki v naše telo pridejo z njuhanjem, kajenjem, ali neposredno z injekcijo. Poseg po njih ni nikoli zgolj slučajen. V večini primerih imajo za nas nek pomen, pa naj si bo to zgolj radovednost, sprostitev ali zabava.
V svoji diplomi bom predstavil sodobno družbo 21. stoletja, ki neozirajoče dirja po tveganih poteh v neko drugo, moderno. Človek življenja ne jemlje več kot zabave, kot so to znale ceniti civilizacije v preteklosti. Delo je tisto, ki vodi naš zastrašujoč tempo od rojstva do smrti. Od vsakega posameznika se pričakuje, da bo odrastel s svetlobno hitrostjo, pri tem pa premagoval vse ovire, po možnosti brez sleherne pomoči drugih. Bistvo človekovega osebnostnega razvoja je adolescenca, zato prikazujem njene faze razvoja, njihova tveganja, ki jih prenaša in tudi devianten odnos do družbenih pravil. V družbi tveganja marsikdo ravna deviantno, zavestno ali nezavestno. Odklonska dejanja so zgolj nekaj normalnega v naši družbi, devianten odnos posameznikov pa je tesno povezan s kriminalom in drogami. Družbena pravila nam velevajo, da se jim podredimo. A marsikdaj so ta pravila nesmiselna, saj jih postavlja družbena elita tako, kot se jim v tistem trenutku zahoče.
Tako je tudi z drogami in politiko drog. Zato bom v svoji diplomi prikazal različna urejanja, odločanja ter stališča do drog. Vsako izmed njih ima svoje prednosti in slabosti. Modeli rešitev se prikazujejo v teoriji kot idealni, v praksi pa verjetno nobena izmed urejanj razmer ne bi prestala preizkusa. Zato se države poslužujejo večinoma rešitev, ki vsebujejo argumente različnih stališč. Zaenkrat nobeno urejanje in stališče ne prinaša tiste rešitve, ki jo tako intenzivno »iščemo«. Upravičeno se lahko vprašamo, ali sploh želimo najti rešitev, saj se ob močnih preprodajalskih združbah in nemoči držav ali celo korupciji »tam zgoraj« cel čas vrtimo v začaranem krogu.
Kljub temu, da je Evropa po prvem desetletju 21. stoletja postala povezana kot še nikoli prej, pa še vedno ni bila sposobna povezati kaznovalno politiko posameznih držav do te mere, da bi bile kazenske zakonodaje in kazenski postopki vsaj podobni v posameznih državah članicah. Razlike so celo znotraj posameznih držav. Razlike pa so še toliko večje, ko primerjamo različne države med seboj. (De)kriminalizacija posesti, uživanje in prodaja se od države do države razlikujejo. Kar pa je državam skupno pa je to, da se v novejšem času spodbuja alternativna oblika kaznovanja za tiste, ki potrebujejo pomoč za ozdravitev od duševne in telesne odvisnosti.
Družbena pravila so razdelila droge na dovoljene in prepovedane. V večini držav sta kljub prohibicijskim vojnam proti alkoholu in tobaku, obe drogi ostali dovoljeni. Zakonska je le omejitev prodaje nad določeno starostjo (18 ali 21 let). Zanimivo bi bilo videti, kakšen odnos bi imeli do alkohola in tobaka, če bi ju iznašli šele sedaj, v 21. stoletju. Na koncu bom še povedal nekaj o nizozemskem modelu, ki je glede na svojo politiko do drog kot nekakšna oaza drog v našem svetu. V samem zaključku pa se bom osredotočil na svoja mnenja in razmišljanja o družbenem problemu drog in njihovi kaznovalni politiki.
Keywords: droge, družba tveganja, politika do drog, deviantnost, adolescenca, odvisnost, zasvojenost, dekriminalizacija, legalizacija.
Published in DKUM: 28.08.2013; Views: 1937; Downloads: 335
Full text (507,64 KB) |
