| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 448
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv družbe na zlorabo drog posameznika : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Luka Šubic, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomske naloge je objasniti kakšen vpliv ima družba, na vpliv zlorabo drog posameznika. Predvsem sem se skoncentriral na vpliv družbe, katero si posameznik izbere sam, oziroma na družbo njegovih vrstnikov, posvetil pa sem se tudi na vpliv družine, ter okolja v katerem je posameznik odraščal. Navkljub vsem znanjem ter obveščanjem o učinku drog, predvsem mladostniki še vedno v velikem številu uporabljajo prepovedane droge, predvsem zaradi vpliva družbe, ter njenih dejavnikov. Pri tem imajo velik vpliv družbeni pritiski, saj se njihove vrednote vrtijo okoli njih, veliko posameznikov uživa prepovedane droge, da bi pred njihovimi vrstniki, oziroma družbo izpadli »kul«. V teoretičnem delu sem se dotaknil mladostnikov, ter vpliva družbe na njihov razvoj. V nadaljevanju so opisane lastnosti droge, oziroma kaj droge pravzaprav so , ter kaj pravzaprav posameznika privlači, oziroma kakšen je njegov namen uživanja prepovedanih drog. Razložil sem znake odvisnosti in se skoncentriral tudi na programe zdravljenja zasvojenosti ter vsesplošne pomoči odvisnikom in s tem poskušal razbiti stigmo, da se odvisnikom, ne da pomagati. V eperičnem delu sem imel za bolj podrobno analizo obravnavanje tematike in raziskovalni vprašanji, pogovor z strokovnjakom ter s posameznikom, kateri je na lastni koži izkusil zlorabo drog ter posledice le teh, z mano je delil svoje izkušnje, oziroma zgodbe, katere so ga pripeljale do odvisnosti. Njegova izkušnja mi je razširila moja obzorja razumevanja posledic, razlogov, o zasvojenosti z drogo ter vpogled v njihove težave. Na koncu sem napisal razpravo, ki temelji na teoriji in na mnenjih intervjujancev. V zaključku je podana kritika na diplomsko nalogo. 
Keywords: droge, družba, vrstniki, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 7
.pdf Full text (733,52 KB)

2.
Stigmatizacija oseb z duševnimi motnjami s strani zdravstvenih delavcev in splošne javnosti
Nuša Novšak, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Stigmatizacija oseb z duševnimi motnjami s strani zdravstvenih delavcev in splošne javnosti predstavlja problem, s katerim se osebe z duševnimi motnjami soočajo. Namen zaključnega dela je na podlagi raziskave ugotoviti prisotnost stigmatizacije oseb z duševnimi motnjami s strani zdravstvenih delavcev v primerjavi s splošno javnostjo. Metode: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. V raziskavo so bili vključeni zdravstveni delavci in splošna javnost. Za zbiranje podatkov smo uporabili standardizirani vprašalnik. Podatke smo analizirali s pomočjo opisne in sklepne statistike. Rezultati: Ovrgli smo prvo hipotezo, saj ob primerjavi zdravstvenih delavcev in splošne javnosti nismo zaznali statistično značilne razlike (p = 0,268) v stopnji stigmatizacije. Ovrgli smo drugo hipotezo, saj glede na leta izkušenj dela v zdravstvu pri zdravstvenih delavcih nismo zaznali statistično signifikantne razlike (p = 0,568) v stopnji stigmatizacije. Ugotovili smo, da pri zdravstvenih delavcih zaznamo statistično pomembno razliko (p = 0,0297) v stopnji stigmatizacije glede na področje dela. Diskusija in zaključek: Nismo ugotovili statistično značilne razlike v stopnji stigmatizacije oseb z duševnimi motnjami med zdravstvenimi delavci in splošno javnostjo, prav tako ne s strani zdravstvenih delavcev glede na leta delovnih izkušenj v zdravstvu. V svetu potekajo ukrepi, ki zmanjšujejo stopnjo stigmatizacije oseb z duševnimi motnjami.
Keywords: medicinska sestra, zdravstveni sistem, izobraževanje, klinično okolje, družba
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 191; Downloads: 23
.pdf Full text (1,35 MB)

3.
Primerjava korporativnega upravljanja družbe za upravljanje in Slovenskega državnega holdinga d. d. (SDH, d. d.) : magistrsko delo
Ana Novak, 2024, master's thesis

Abstract: Osrednja tema magistrske naloge je primerjava upravljanja Slovenskega državnega holdinga, d. d., z upravljanjem družbe za upravljanje, katerih opravljanje dejavnosti je usmerjeno v upravljanje tujega premoženja. Družba za upravljanje je pravna oseba, katere primarna dejavnost je upravljanje z investicijskimi skladi. V Republiki Sloveniji je trenutno registriranih pet družb za upravljanje. Te, poleg upravljanja investicijskih skladov, izvajajo tudi druge finančne storitve. Za potrebe ureditve njihovih statusnopravnih značilnosti in upravljanja se uporablja Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3), ki predvideva dvotirni sistem upravljanja, oblikovanj z upravo in nadzornim svetom. Slovenski državnih holding, d. d., pa velja za krovnega upravljalca državnih kapitalskih naložb, ki jih vlaga v več gospodarskih družb. Prek teh vpliva in se vključuje v različne panoge, kot so energetika, turizem in promet. Poleg upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije Slovenski državni holding, d. d., opravlja tudi druge dejavnosti in storitve, s katerimi vpliva na slovensko gospodarstvo. Delovanje in organizacijo Slovenskega državnega holdinga, d. d., podrobneje ureja Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), ki predpisuje tudi dvotirni sistem upravljanja, sestavljen iz uprave in nadzornega sveta. Magistrska naloga se deli na tri dele. V prvem delu se predstavi in uvrsti investicijske sklade in družbe za upravljanje v finančni sistem. Za lažjo predstavitev in uvrstitev se obravnavano primerja tudi s pomočjo pravnih aktov, kot so direktive in ZGD-1. Drugi del se osredotoča na predstavitev korporativnega upravljanja družb za upravljanje in Slovenskega državnega holdinga, d. d. Pri tem se korporativno upravljanje obeh družb podrobno obravnava in primerja s splošno ureditvijo upravljanja, določeno z določbami zakona ZGD-1. Tretji del pa se osredotoča na primerjavo elementov korporativnega upravljanja obravnavanih družb. Korporativno upravljanje je zelo široko področje, zato se v drugem in tretjem delu magistrske naloge osredotoča predvsem na pravno ureditev sistemov upravljanja in upravljalnih organov, kot sta uprava in nadzorni svet. Pri tem se, poleg primerjave zakonskih aktov, k obravnavi uvršča tudi druge pravne akte, kot so kodeksi, politike in pravilniki. V zadnjem delu magistrske naloge se ugotavlja, da je primerjava obravnavanih družb smiselna. Ugotovitve se nanašajo predvsem na pomen in vpliv določb zakona ZGD-1. Ta zakon predstavlja podlago tako za specialne zakone, namenjene organizaciji in poslovanju obravnavanih družb, kot tudi za ureditev drugih področij korporativnega upravljanja. Izpostavlja pa se tudi določene razlike, ki se odražajo v opredelitvi in organizacij področij, prilagojenih naravi obravnavanih družb (npr.: organizacija posvetovalnih organov in pooblaščenih oseb).
Keywords: korporativno upravljanje, družba za upravljanje, Slovenski državni holding, d. d., dvotirni sistem upravljanja, uprava, nadzorni svet, upravljalni organi, organi vodenja in nadzora.
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 200; Downloads: 54
.pdf Full text (1,83 MB)

4.
Svoboda ali varnost : začarani krog neke vsiljene dileme
Matic Zupan, 2007, published professional conference contribution

Keywords: družba, varnost, zasebnost, svoboda, nadzor
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 118; Downloads: 5
.pdf Full text (652,14 KB)

5.
Družbene spremembe, strah in negotovost : družba tveganj - fikcija ali "resničnost"?
Benjamin Flander, 2007, published professional conference contribution

Keywords: tranzicija, globalizacija, kapitalizem, družba tveganja
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 128; Downloads: 5
.pdf Full text (755,32 KB)

6.
Giddensovi in Beckovi pogledi na družbo tveganja
Matjaž Drev, 2007, published professional conference contribution

Keywords: družba tveganja, kultura strahu, varnost, nadzor, kriminaliteta, terorizem
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 87; Downloads: 4
.pdf Full text (609,04 KB)

7.
Pravna analiza prepovedane finančne asistence : magistrsko delo
Luka Kreitner, 2024, master's thesis

Abstract: Prepovedana finančna asistenca je institut korporacijskega prava, katerega začetki segajo vse v drugo polovico 19. stoletja. Prvič je bila uzakonjena v britanskem pravu, kot odgovor na špekulativne prevzeme gospodarskih družb v obdobju po koncu prve svetovne vojne. Sledila je huda gospodarska kriza, ki je imela za posledico veliko število propadlih podjetij. Izkazalo se je, da lahko finančna asistenca privede do najhujših zlorab in izkrivljanj trga. Na pobudo Združenega kraljestva je prepoved finančne asistence uzakonila tudi Evropska skupnost leta 1976 v t.i. drugi kapitalski direktivi. Evropsko pravo je skozi sprejem nove zakonodaje dalo možnost državam članicam za omilitev prepovedi finančne asistence. Republika Slovenija te možnosti ni izkoristila in je finančno asistenco kot tako v slovenskem pravnem redu popolnoma prepovedala. V pravni teoriji in sodni praksi prihaja do razhajanj v stališčih, kakšen je namen instituta prepovedi finančne asistence. Konkretneje ali gre za varovalko, ki preprečuje zaobid pravil o pridobivanju lastnih delnic s strani družbe ali gre za povsem samostojen institut v korporacijskem pravu in bi ga kot takega morali obravnavati. V novejši literaturi in sodnih odločbah lahko zasledimo, da prevladuje slednje stališče. V korporacijskem pravu velja splošno načelo, da delniška družba praviloma ne more biti delničar lastne družbe. Slovenski zakonodajalec se je odločil, da kršitev določbe o prepovedi finančne asistence pomeni ničnost takšnih pravnih poslov. Določba je zastavljena zelo široko, tako da zajame prav vse posle, ki bi kakorkoli pomenili dajanje takšne finančne podpore, čemur pritrjuje tudi slovenska pravna teorija. V kolikor bi družba dala finančno asistenco v nasprotju z zakonom, ji ta priznava korporacijskopravni zahtevek, s katerim lahko družba od delničarja ali tretje osebe, kateremu je namenila finančno asistenco le-to zahteva nazaj. Korporacijskopravnemu zahtevku se priznava samostojna in posebna narava v korporacijskem pravu, kar pomeni, da je močnejši od vseh morebitnih zahtevkov, ki jih priznava obligacijsko pravo. V koncernskih povezavah družb veljajo zakonska pravila, za katere bi lahko sklepali, da lahko z njimi prepoved finančne asistence zaobidemo (npr. pravilo o t.i. »koncernskem privilegiju«). Slovenski zakonodajalec se je pri sprejemanju slovenskega zakona o gospodarskih družbah zgledoval po nemškem zakonu o gospodarskih družbah, kar pripelje do posledice, da sta si ureditvi dokaj podobni, ampak z nekaterimi velikimi razlikami. Medtem, ko nemško pravo dovoljuje finančno asistenco v pogodbenem koncernu, pa naša takšne možnosti ni predvidela. V slovenskem pravu ostaja finančna asistenca strogo prepovedana, kar pomeni, da prepovedi ne morejo zaobiti niti koncernske povezave družb.
Keywords: načelo ohranitve osnovnega kapitala, prepoved vračila vložka, vrnitev prepovedanih plačil, finančna asistenca, zaobidni posli, fiktivni posli, ničnost pravnega posla, koncernsko pravo, koncernski privilegij, korporacijski vrnitveni zahtevek, prevzemi, pridobivanje lastnih delnic, varstvo upnikov, delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo
Published in DKUM: 24.04.2024; Views: 306; Downloads: 86
.pdf Full text (1,40 MB)

8.
Delovna zavzetost nadzornikov v družbah s kapitalsko naložbo države
Tine Novak, 2024, master's thesis

Abstract: Nadzorniki v družbah s kapitalsko naložbo države imajo pomembno vlogo v strukturi organizacije, saj imajo nalogo nadzorovanja vodenja poslov družbe. Delovno zavzeti ljudje v funkciji nadzornika so nepogrešljiva sestavina organizacije, saj svoje prizadevanje usmerjajo v dobrobit organizacije, prav tako so delovno zavzeti ljudje bolj pozorni in osredotočeni na svoje odgovornosti, ki jih imajo. Analiza delovne zavzetosti v organizaciji omogoča globlji vpogled v delovanje organizacije in njenih članov. V Sloveniji so študije na področju delovne zavzetosti redke. V okviru raziskave smo ugotovili, da večina nadzornikov v družbah s kapitalsko naložbo države imenovanih s strani SDH-ja ocenjuje, da močno prispevajo k delovanju celotnega nadzornega sveta, prav tako pa se večina nadzornikov strinja, da je delo na funkciji nadzornika zahtevno. Rezultati so pokazali, da je stopnja delovne zavzetosti med nadzorniki v družbah s kapitalsko naložbo države imenovanih s strani SDH-ja visoka. Starostna struktura (p = 0,022) in delovne izkušnje na vodstvenih položajih (p = 0,023) sta bila dejavnika, ki sta bila statistično značilno povezana z delovno zavzetostjo nadzornikov. Spol, raven izobrazbe, število nadzorništev, skupna delovna doba, letni prihodki in lastna ocena prispevka k delovanju celotnega nadzornega sveta niso bili statistično značilni dejavniki povezani z delovno zavzetost nadzornikov. Kljub temu, da so nadzorniki v družbah s kapitalsko naložbo države imenovani s strani SDH-ja visoko delovno zavzeti, je potrebno še naprej ohranjati visoko stopnjo delovne zavzetosti oziroma strmeti k povečanju delovne zavzetosti z ustreznimi ukrepi. Še naprej je nujno izvajati študije na področju delovne zavzetosti saj nam te dajejo vpogled v trenutno stanje na področju delovne zavzetosti v organizaciji, prav tako pa nam omogočajo razumeti dinamiko dela in vpliva na posameznike in organizacije.
Keywords: Delovna zavzetost, nadzorniki, družba s kapitalsko naložbo države, SDH.
Published in DKUM: 23.04.2024; Views: 230; Downloads: 38
.pdf Full text (1,60 MB)

9.
Problem oboroževanja prebivalstva in vloga civilne družbe v Republiki Sloveniji
Bruno Blažina, 2006, published professional conference contribution

Keywords: orožje, oborožitev, kriminaliteta, nasilje, civilna družba, Slovenija
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 138; Downloads: 5
.pdf Full text (392,68 KB)

10.
Nadzor nad slovensko vojsko - dileme in perspektive civilno vojaških [!] razmerij
Denis Čaleta, Andrej Anžič, 2006, published professional conference contribution

Keywords: slovenska vojska, nadzor, civilna družba
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 147; Downloads: 6
.pdf Full text (358,41 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica