Search the digital library catalog

Abstract: Na izzive javne varnosti v lokalni skupnosti opozarja kriminalitetna politika države, opredeljena z »Resolucijo o preprečevanju in zatiranju kriminalitete 2024-2028 (ReNPPZK24–28)« (2024). Z oceno o poslabšanju javne varnosti »ReNPPZK24–28« (2024) hkrati opozarja na skrb vzbujajoč primanjkljaj demokratične in varnostne kulture. Ker s tem neizogibno pada še zaupanje v javne institucije in pripravljenost ljudi, da na demokratičen način sodelujejo z institucionalnimi nosilci javne varnosti, se ponekod v lokalnih skupnostih nagibajo k vigilantizmu. Ministrstvo za notranje zadeve in policija temu upravičeno nasprotujeta, vendar rešitev, o katerih v svojih zavezujočih priporočilih govori »ReNPPZK24–28« (2024), (za zdaj) ni na obzorju. Namesto da delujejo usklajeno, tako kot z načelom koherentnosti zahteva krovna politika države o nacionalni varnosti Republike Slovenije, si organi lokalne samouprave in državni organi na očeh javnosti naslavljajo očitke o neučinkovitosti.
Keywords: javna varnost, lokalna skupnost, demokratični deficit, deliberativna demokracija, vključujoča družba
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
Link to file

Abstract: V magistrski nalogi obravnavamo vprašanje univerzalnosti Ojdipovega kompleksa skozi analizo dveh antropološko – psihoanalitičnih del: Sex and Repression in Savage Society Bronisława Malinowskega ter Oedipus in the Trobriands Melforda E. Spiroja. Osrednja raziskovalna vprašanja naloge se nanašajo na razlike v razumevanju trobriandske družinske dinamike, vprašanje avtoritete in seksualne dinamike v trobriandski družbi ter njihove implikacije za teorijo Ojdipovega kompleksa. V prvem delu naloge pokažemo, da Malinowski na podlagi svojih etnografskih opazovanj v trobriandski matrilinearni družbi zavrača univerzalnost Freudovega modela Ojdipovega kompleksa. V drugem delu naloge predstavimo analizo Spirojevega razumevanja Ojdipovega kompleksa, ki preko reinterpretacije dostopnih etnografskih podatkov trdi, da je Ojdipov kompleks pri Trobriandcih prisoten in je celo nenavadno močan. Tretji del naloge vsebuje primerjavo argumentacije obeh avtorjev in pokaže, kako se Malinowski v svoji analizi osredotoča predvsem na vidik avtoritete, medtem ko Spiro analizira notranjo dinamiko izbire objekta in nezavednih želja. Naloga je aktualizirana z navezavo na patološki narcisizem, ki ga je mogoče razumeti kot posledico odsotnosti klasične razrešitve Ojdipovega kompleksa.  
Keywords: Ojdipov kompleks, matrilinearnost, Malinowski, Spiro, trobriandska družba
Published in DKUM: 16.09.2025; Views: 0; Downloads: 34
Full text (861,43 KB)

Abstract: Učenje na prostem prinaša učencem številne koristi. V magistrskem delu obravnavamo učenje na prostem, natančneje učno pot kot obliko izkustvenega učenja v naravi. Namen magistrske naloge je bil oblikovati in izvesti učno pot po domači pokrajini z učenci 4. razreda Osnovne šole Jarenina. V teoretičnem delu smo najprej predstavili temeljna didaktična izhodišča spoznavanja okolja in družbe, nato vlogo izkustvenega učenja in pomen pouka na prostem. Sledita učna pot in domača pokrajina s svojimi znamenitostmi. V praktičnem delu smo načrtovali, izvedli in ovrednotili učno pot. Osrednje vsebine učne poti so bile orientacija v domači pokrajini, naravna in kulturna dediščina ter naravni pojavi. Povratne informacije učencev smo zbrali z evalvacijskim vprašalnikom, odzive razredne učiteljice pa s polstrukturiranim intervjujem. Po izvedeni dejavnosti smo svoje delo evalvirali tudi sami. Ugotovili smo, da so učenci učno pot doživeli kot pozitivno, zanimivo in poučno izkušnjo. Med dejavnostjo so učenci aktivno sodelovali, pozorno opazovali okolico ter povezovali že osvojeno znanje z novimi spoznanji. Razredna učiteljica je učno pot sprejela zelo pozitivno in podala spodbudne komentarje glede načrtovanja in izvedbe učne poti ter motiviranosti in sodelovanja učencev.
Keywords: učna pot, domača pokrajina, družba, izkustveno učenje, učenje na prostem
Published in DKUM: 06.08.2025; Views: 0; Downloads: 43
Full text (4,68 MB)

Abstract: V nalogi se je avtor ukvarjal s vplivom sprememb osnovnega kapitala na davčne obveznosti družbenikov. Osredotočil se je na pravno ureditev delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo, kajti pri družbi z omejeno odgovornostjo gre za najpogostejšo organizacijsko obliko pravnih oseb v Republiki Sloveniji, medtem ko pri delniški družbi, ki sicer ni tako zelo pogosta v slovenskem gospodarskem prostoru, gre pa za najkompleksnejšo organizacijsko obliko, s svojimi posebnostmi. Skozi podrobno analizo pravne ureditve obeh oblik družb, ter njunih statutarnih značilnosti, je avtor navezal spremembe osnovnega kapitala na davčne učinke družbenikov in delničarjev (udeležencev v kapitalu), kar predstavlja namen in temelj same naloge. Tako v delniški družbi kot tudi v družbi z omejeno odgovornostjo so kot družbeniki lahko fizične ali pa tudi pravne osebe, zato se tekom dela analizira davčna ureditev za obe situaciji. Osnovni kapital predstavlja temeljni finančni vir podjetja in ključen element njegove stabilnosti ter poslovanja. Spremembe osnovnega kapitala so pomemben korporacijski instrument, ki omogoča podjetjem prilagajanje svojim finančnim in strateškim ciljem. Lahko gre za povečanje kapitala, s katerim podjetje pridobi dodatna sredstva za rast in razvoj, ali za zmanjšanje kapitala, ki se pogosto uporablja za optimizacijo kapitalske strukture. Vsaka sprememba osnovnega kapitala ima tako pravne kot tudi davčne posledice, ki vplivajo na podjetje in njegove lastnike. Razumevanje teh sprememb je zato ključno za učinkovito upravljanje podjetja in skladnost s pravnimi predpisi. Področje osnovnega kapitala in sprememb osnovnega kapitala zelo podrobno ureja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki bo eden od treh temeljnih zakonov tega dela. Z davčnega vidika so spremembe osnovnega kapitala urejene predvsem v okviru Zakona o dohodnini (ZDoh-2) in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Pri fizičnih osebah, ki so delničarji ali družbeniki, lahko spremembe kapitala vplivajo na njihovo davčno obveznost, zlasti pri izplačilih, ki se obravnavajo kot dohodek iz kapitala. Po drugi strani ZDDPO-2 določa davčne posledice za pravne osebe, pri čemer je pomembno, ali gre za domače ali tuje davčne rezidente. Razumevanje teh vidikov je ključnega pomena za pravilno načrtovanje kapitalskih sprememb in optimizacijo davčnih obveznosti podjetja ter njegovih lastnikov. Zaradi davčnih učinkov, tako za udeležence v kapitalu, kakor tudi za družbo ki se financira, bodisi ob ustanovitvi, bodisi ob dokapitalizaciji, je potreben skrben premislek glede oblike financiranja družbe. Slovenska zakonodaja ureja več možnih načinov dodatnega financiranja družb. Med najpogostejše sodijo dodatna vplačila, lastniško financiranje in dolžniško financiranje. Pri vsaki od teh oblik je potrebna skrbnost pred realizacijo dokapitalizacije, kaj vsaka manjša nepravilnost in nepazljivost, lahko pripelje do dodatnih finančnih obveznosti družbe ali pa družbenikov. Zato je ključno podrobno analiziranje vsake oblike financiranja, ki je odvisno od vsakega primera posebej, za katero obliko financiranja se odločit, in tako zmanjšati nepotrebne stroške in izdatke, kar pa je najverjetneje cilj gospodarskih družb, kakor tudi vseh udeležencev v kapitalu teh družb.
Keywords: delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, osnovni kapital, davek, delničar, družbenik, spremembe osnovnega kapital
Published in DKUM: 20.05.2025; Views: 0; Downloads: 51
Full text (1,43 MB)

Abstract: Obdavčitvam se ne moremo izogniti, zato se danes z njimi srečujemo skoraj že na vsakem koraku. Gospodarske družbe niso izjema, kar pomeni, da ima vsak družbenik v družbi tudi davčne obveznosti. V našem primeru smo osredotočeni zgolj na obdavčitev družbenikov v komanditni družbi in družbi z omejeno odgovornostjo, in to predvsem na nastanek davčne obveznosti pri razdelitvi oziroma izplačilu (bilančnega) dobička, ki sta ga družbi ustvarili. Delitev dobička v obeh družbah in primerjanih državah (Sloveniji in Hrvaški) predstavlja osnovno izhodišče za obdavčevanje družbenikov ter je za posamezno primerjano družbo zakonsko določena, prav tako tudi stopnje obdavčitve, ki se upoštevajo ob določeni davčni osnovi. V Sloveniji je bila sporna obdavčitev dobička družbenikov osebnih družb, ker je bil obdavčen že sam pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika, še preden je prišlo do dejanskega izplačila. Problematiko je z ukinitvijo spornih določb rešilo Ustavno sodišče Republike Slovenije. Tudi na Hrvaškem zasledimo problematiko glede obdavčitve dobička. V nekaterih obdobjih je bila zakonsko določena, v nekaterih pa obdavčitve dobička, kar se tiče izplačila dividend oziroma udeležbe v dobičku, ni bilo. Ponovno uvajanje zakona o obdavčitvi dividend/udeležbe pri dobičku je pomenilo, da bi se obdavčevale dividende/udeležba pri dobičku za nazaj tudi za leta, ko za obdavčitev ni bilo zakonske podlage, kar je privedlo do neenakosti pri obdavčevanju družbenikov. Ustavno sodišče Republike Hrvaške je na pobudo Hrvatske udruge poslodavaca nejasnosti rešilo z ukinitvijo zakonskih določb, ki so povzročale neenakost obdavčitve, in s tem odpravilo obdavčitev za nazaj. Problem, ki smo ga izpostavili v primerjanih državah, ni bil enak, čeprav se je nanašal na isto področje izplačila dobička (dividend).V Sloveniji je bila sporna obdavčitev pripisa dobička, na Hrvaškem pa uvedba ponovne obdavčitve, ki je nalagala obdavčevanje izplačila dobička za nazaj, torej za obdobja, ko za to ni bilo zakonske podlage. Iz tega izhaja, da je bil problem v obeh državah rešen ustrezno glede na okoliščine in je s tem doprinesel k pravičnejši obdavčitvi dobička družbenikov.
Keywords: družba z omejeno odgovornostjo, komanditna družba, družbeniki, obdavčitev, dividende, skupščina, delitev dobička
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (972,04 KB)