| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 407
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Analiza podjetništva v Savinjski regiji z vidika trajnostnega poslovanja
Maja Rehar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V trenutnem poslovnem okolju je na globalni ravni moč opaziti nekatera močna, finančno stabilna podjetja, ki se vse bolj zavedajo pomembnosti njihovih doprinosov družbi in okolju. Ta so primer dobre prakse, katera se vedno bolj implementira tudi v podjetja v Sloveniji. Če zavrtimo čas nekaj desetletij nazaj, so podjetja imela v ospredju zaslužek, stabilnost, pri čemer na delavce, družbo in okolje, ki so ga na raznovrstne načine degradirala, niso dajala posebnega poudarka. Zaradi nezavestnega delovanja so se pojavili negativni rezultati v naravnem okolju, v družbi, zaradi česar se vsi mi, kot tudi podjetniki, zavedamo, kako pomembno je za naše zanamce, sodelavce in druge delovati trajnostno. Predmet raziskave diplomskega dela je bil analizirati podjetja v Savinjski regiji z vidika trajnostnega poslovanja in s tem priti do rezultata o pojavnih oblikah okoljske, družbene in ekonomske trajnosti. S pomočjo letnih poročil, ki smo jih analizirali, smo prišli do splošnega rezultata, da vsa podjetja, ki so bila zajeta v vzorec v poslovanju, izkazujejo trajnostne vidike. V splošnem podjetja v letnih poročilih v največjem obsegu poročajo o družbeni trajnosti, pri čemer dajejo poudarek na njihove doprinose prebivalcem, društvom, šolam v lokalni skupnosti, v kateri delujejo.
Keywords: trajnostno poslovanje, ekonomska trajnost, okoljska trajnost, družbena trajnost, okoljski standardi, družbeni standardi, okoljevarstvo, družba.
Published: 27.10.2021; Views: 9; Downloads: 2
.pdf Full text (517,48 KB)

2.
Medgeneracijska solidarnost v postmoderni družbi
Anja Bogdan, 2021, master's thesis

Abstract: Čas postmoderne družbe je čas hitrih družbenih sprememb, tempa življenja ter številnih obveznosti, zaradi česar mlade generacije težko usklajujejo svoje obveznosti, starejše pa težko sledijo vsem novostim in spremembam, ki se dogajajo na področju družbenega, tehnološkega in mnogih drugih svetov. Kot posledica značilnosti življenja v tem času, medsebojni odnosi, podpora, solidarnost in sodelovanje še nikoli prej niso bili bolj na preizkušnji kot danes. Namen magistrske naloge je bil preučiti odnos medgeneracijske solidarnosti med otroki (ki se pojavljajo v vlogi staršev) ter njihovimi/partnerjevimi starši (ki se pojavljajo v vlogi starih staršev). V ospredju je vpliv oddaljenosti staršev, pogostost stikov med obema generacijama ter izobrazba staršev na emocionalno, funkcionalno ter strukturno solidarnost. Uporabili smo deskriptivno metodo ter kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Anketo smo izvedli preko spleta (N = 502). Ugotovili smo, da oddaljenost otrok pomembno vpliva na pogostost nudenja pomoči staršem v obliki gospodinjske pomoči in nudenja prevozov ter prejemanja pomoči v obliki varstva otrok s strani staršev v prid tistim, ki so med seboj manj oddaljeni. Prav tako so stiki med otroki in starši zelo pogosti, saj so ti prisotni vsaj enkrat tedensko, pogostejši pa so s strani oseb moškega spola. Otroci od staršev najpogosteje dobivajo pomoč v obliki čustvene podpore, nanjo pa se pogosteje obračajo osebe ženskega spola. Raziskavo smo povezali z aktualnim družbenim dogajanjem – izbruhom epidemije koronavirusa ter ugotovili, da se medgeneracijska solidarnost v tem obdobju v obliki prejemanja in nudenja medsebojne pomoči ni povečala. Rezultati raziskave niso reprezentativni, lahko pa ugotovitve, ki izhajajo iz tega vzorca, uporabimo kot izhodišče za nadgradnjo ali poglobljeno raziskovanje tega področja.
Keywords: medgeneracijska solidarnost, solidarnost, postmoderna družba, družina
Published: 22.10.2021; Views: 86; Downloads: 5
.pdf Full text (874,24 KB)

3.
Medijska pismenost mladih v odnosu do post digitalnega sveta.
Anja Zakošek, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali medijsko pismenost generacije Z v odnosu do post digitalne družbe. Gre za osebe, ki so odraščale s tehnologijo, ki je temelj post digitalne družbe. V empiričnem delu smo izvedli anketo, s katero smo preučevali, ali spol in starost vplivata na zaznano stopnjo medijske pismenosti. Zanimalo nas je tudi, ali čas, ki ga uporabnik dnevno preživi na družbenih omrežjih, vpliva na zaznano stopnjo medijske pismenosti. Merili smo še, ali sovrstniki vplivajo na uporabnikovo samoocenjeno stopnjo pismenosti umetne inteligence. Rezultati so pokazali, da imajo ženske višjo stopnjo zaznane medijske pismenosti v primerjavi z moškimi. Pokazalo se je tudi, da starost uporabnika vpliva na njegovo pripravljenost dojemanja tehnologije umetne inteligence. Rezultati magistrske naloge lahko služijo kot izhodišče za prihodnje raziskave in pri pripravi indikatorjev pismenosti umetne inteligence
Keywords: medijska pismenost, post digitalna družba, generacija Z, pismenost umetne inteligence.
Published: 18.10.2021; Views: 22; Downloads: 7
.pdf Full text (1005,26 KB)

4.
Čezmejna sprememba pravnoorganizacijske oblike
Jakob Stanič Gruden, 2021, master's thesis

Abstract: Predmet obravnave magistrske naloge je čezmejna sprememba pravnoorganizacijske oblike družbe s poudarkom na pravnem institutu čezmejnega preoblikovanja, kot ga po novem ureja pravo Evropske Unije. V prvem delu naloge je zaradi vzporednic in širše slike na kratko predstavljena sprememba pravnoorganizacijske oblike družbe po slovenskem pravu. Ta podvrsta statusnega preoblikovanja družb, imenovana tudi formalno statusno preoblikovanje, temelji na načelu ohranjanja identitete družbe, ki se preoblikuje, kar pomeni, da pri tej statusni spremembi ne pride do prenehanja družbe, ki se preoblikuje, niti ne gre za prenašanje njenih pravic, obveznosti in pravnih razmerji, temveč družba po preoblikovanju ohranja svojo pravno subjektiviteto in obstaja naprej v drugi pravnoorganizacijski obliki in drugem pravnem okviru. Drugi del naloge je namenjen čezmejnim spremembam pravnoorganizacijske oblike družb. Pri tovrstnih operacijah gre za podvrsto statusnega preoblikovanja družbe, pri katerem se družba, ki obstaja v pravnoorganizacijski obliki po pravu določene države (npr. slovenska družba z omejeno odgovornostjo), preoblikuje v družbo s pravnoorganizacijsko obliko po pravu druge države (npr. italijansko delniško družbo). Navedena pravna operacija praviloma vključuje selitev družbe v drugo državo, kar običajno zahteva izbris družbe iz pravnega registra ene države in njen vpis v register druge. Najpomembnejša sprememba za družbo in z njo povezane subjekte je pri tej transakciji ta, da za družbo po tovrstnem preoblikovanju velja pravo države v katero se ta priseli. V magistrski nalogi avtor ugotavlja, da je možnost izvedbe tovrstnih pravnih operacij odvisna od ureditev udeleženih držav (izvorne in ciljne), pri čemer večina držav tovrstnih preoblikovanj (ob ohranitvi identitete družbe, ki se preoblikuje) izrecno ne ureja oz. omogoča. V tretjem delu naloge je obravnavan institut čezmejnega preoblikovanja po določbah Direktive (EU) 2019/2121. Navedeni pravni akt, ki ga bodo morale države članice do 31. 01. 2023 implementirati v svoje nacionalne pravne sisteme, bo med drugim zagotovil določen obseg harmonizacije čezmejnih sprememb pravnoorganizacijske oblike družb znotraj EU. Na njegovi podlagi bodo harmonizirani postopek čezmejne spremembe pravnoorganizacijske oblike ter varstvo subjektov, ki so pri tovrstnih pravnih operacijah lahko prizadeti (upniki, družbeniki in delavci). Vendar pa ureditev čezmejnih sprememb pravnoorganizacijske oblike tudi po implementaciji Direktive (EU) 2019/2121 ne bo popolna. Zakonodajalec EU namreč z njo od držav članic ni zahteval obvezne ureditve možnosti čezmejnega preoblikovanja osebnih družb (ter v pravnoorganizacijsko obliko osebnih družb). Avtor ugotavlja, da so ne glede na navedeno in ne glede na to, ali posamezne članice EU takšna preoblikovanja izrecno urejajo (oz. jih bodo uredile), znotraj EU na podlagi svobode ustanavljanja in sodne prakse Sodišča EU možne tudi čezmejne spremembe pravnoorganizacijske oblike osebnih družb (in v osebne družbe).
Keywords: Družba, formalno (oblikovno) statusno preoblikovanje, čezmejno preoblikovanje, pravo preoblikovanj, gospodarsko pravo, Direktiva (EU) 2019/2121, svoboda ustanovitve.
Published: 28.09.2021; Views: 77; Downloads: 9
.pdf Full text (1,02 MB)

5.
Povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za delo
Nives Lužar, 2021, master's thesis

Abstract: Namen pričujočega magistrskega dela je ugotoviti povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za delo. Da bi ugotovili, kakšna je povezanost med njima, smo v teoretičnem delu najprej predstavili pomen izobraževanja v sodobni družbi in njegove učinke, nato pa predstavili slovenski šolski sistem ter njegovo skladnost s konceptom družbe znanja. Izpostavili smo dve vplivni teoriji izobraževanja – teorijo človeškega kapitala in teorijo signaliziranja –, ter ju uporabili za razlago povezanosti formalne izobrazbe s kompetencami in usposobljenostjo posameznika. Anketirali smo 205 zaposlenih posameznikov z dokončano 5., 6. ali 7. stopnjo izobrazbe s področja Dolenjske. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Rezultati analiz so pokazali na razpršena stališča anketirancev glede uporabnosti znanja, pridobljenega pri formalnem izobraževanju, pri delu in njegovem izoblikovanju človeškega kapitala. Njihova stališča pri opredeljevanju primarne funkcije izobraževanja pa so si bila dokaj enotna, saj je večina anketirancev kot najpomembnejšo funkcijo izobraževanja opredelila funkcijo, ki jo izpostavlja teorija človeškega kapitala. V družbenem okolju, kakršnega predstavlja Slovenija, smo na podlagi rezultatov analiz pripisali večjo napovedno vrednost teoriji človeškega kapitala. Z nadaljnjo analizo smo zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik glede na spol, stopnjo izobrazbe in stroko zaposlitve.
Keywords: izobraževanje, družba znanja, človeški kapital, teorija signaliziranja, teorija človeškega kapitala
Published: 19.04.2021; Views: 183; Downloads: 33
.pdf Full text (1,17 MB)

6.
SPREMENJENA VLOGA STARŠEVSTVA V SLOVENSKI POSTMODERNI DRUŽBI
Brigita Cug, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del začenjamo s splošnim pogledom na družino, s predstavitvijo nekaterih definicij o družini različnih avtorjev, opisom in analizo njenih temeljnih funkcij ter opredelitvijo z vidika različnih klasifikacij glede na njeno vlogo v družbi. Globalni cilj diplomskega dela je analiza družine v času moderne družbe in značilnosti družine v njej ter predstaviti nekatera razmišljanja o krizi družine. Glede na to, da nas je zanimal fenomen starševstva v postmoderni družbi, smo jo opisali in znotraj nje izpostavili nekatere pomembne značilnosti in ključne spremembe vezane na družinsko življenje in vpliv družbenega razvoja nanje. Nadalje smo starševstvo kot osrednji pojem najprej definirali, opisali dejavnike odločanja za starševstvo, dejavnike kvalitetnega starševstva ter samo psihodinamiko le-tega. Posebej smo izpostavili še cilje starševstva, predstavili bistvo odgovornega starševstva ter izpostavili pomen komunikacije za kvalitetnejše družinsko življenje. Glede na strokovne ugotovitve smo izpostavili še ekonomski in pravni vidik starševstva. In ker so starši pomembni člen, ki skupaj z otroki tvori družino, katere ena izmed najpomembnejših nalog je socializacija ter tudi vzgoja, smo dobršen del pozornosti namenili tudi njima. Po analizi pomena socializacije, smo razložili njen potek in opisali njene dejavnike. Tudi pojem vzgoje smo najprej definirali, predstavili njene cilje in naloge. Nato smo opisali vzgojne stile in posledice njihove uporabe pri vzgoji otrok. Ker se danes pogosto zdi, da je otrokom v veliki meri skoraj vse dovoljeno, smo izpostavili še problem razvajenosti otrok v današnji (postmoderni) družbi. Nakazali smo probleme, ki kličejo po dodatnem izobraževanju staršev ter predstavili vsebine in cilje le-tega, prav tako pa našteli organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem staršev. Nato smo predstavili odnos staršev do samega izobraževanja. Ob koncu teoretičnega dela smo opisali še pomen izobraževanja staršev za kvalitetnejši in optimalni razvoj otroka ter znotraj tega nakazali, kakšno naj bi bilo izobraževanje staršev, da bi bilo uspešno ter bi kot tako pripomoglo k učinkovitemu opravljanju starševske vloge. Empirični del pa zajema predstavitev in analizo dobljenih empiričnih podatkov anketiranih staršev s posebnim ozirom na institut starševstva v postmoderni družbi: glavne dimenzije staršev; vzgoje, katere so bili deležni starši; opravljanje starševske vloge v postmoderni družbi ter izobraževanje staršev.
Keywords: družina, moderna družba, moderna družina, postmoderna družba, starševstvo, družine v postmoderni družbi, otrok, starši, socializacija, vzgoja, izobraževanje.
Published: 29.01.2021; Views: 216; Downloads: 79
.pdf Full text (2,51 MB)

7.
Vpliv obdavčitve na politiko prejemkov v gospodarskih družbah
Urban Bratina, 2020, master's thesis

Abstract: Davčna politika povsod pomembno kroji delovanje družbenih sistemov. Del njih je tudi politika prejemkov, v magistrskem delu pa je najbolj izpostavljen davčni vpliv na politiko prejemkov organov vodenja v javnih delniških družbah. Države članice bi že pred letom in pol, kot posledico delničarske direktive II, ki spreminja Direktivo (EU) 2007/36/ES, morale v zakonodajo implementirati predrugačen način obravnave in sprejemanja akta politike prejemkov. Direktiva od javnih delniških družb namreč zahteva, da pred skupščino pripravijo politiko prejemkov, ki jo bo skupščina obravnavala, prav tako pa se seznanijo s poročilom o prejemkih organov vodenja in nadzora za preteklo obdobje. Slovenija je v postopku obravnave zakona, ki bi implementiral določbe iz direktive, vendar novela ZGD-1K še ni sprejeta. Naloga ugotavlja stanje na področju politike prejemkov v primerljivih državah in vpliv davščin na strukturo prejemkov v Sloveniji in tujini. Za razumevanje področja je v nalogi treba definirati politiko prejemkov, predstavljena pa je tudi dosedanja ureditev, ki je bila v rokah nadzornih svetov veliko pomembnejša, kot so to predvidevali novi predpisi. Področje uporabe pravil o prejemkih je bilo že do zdaj definirano v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki pa ni skladen z Direktivo EU, zato ja v obravnavi novela ZGD-1K. Ta spreminja nekaj definicij in postopkov na relevantnem področju, žal pa ne vpliva na davčno obravnavo prejemkov, kar je pomembna pomanjkljivost. Omenja tudi poročila o prejemkih, ki ji daje vlogo pomembnega komunikacijskega člena med delničarji in upravo ter nadzornim svetom družbe. Glavni del naloge je poglavje o davkih, ki vplivajo na politiko prejemkov, in primerjava takih vplivov v tujini. Ureditev po veljavni zakonodaji je namreč še naprej pomembna, saj se davčna zakonodaja v povezavi z novelo ZGD-1K ne spreminja. Vpliv na prejemke imajo še vedno davek od dohodka pravnih oseb, dohodnina in razni prispevki (PIZ, ZZZS …). Davčna zakonodaja je v nalogi postavljena ob bok primerljivim državam, ki prejemke pogosto obravnavajo manj egalitarno, predvsem pa z enostavnejšim in manj razvejanim sistemom. Za strukturo prejemkov je namreč izjemno pomembna obravnava opcijskih shem in vrednostnih papirjev. Za oris trenutnega stanja je pomemben še praktični primer obravnave politike prejemkov v slovenskih družbah ter njeno udejanjanje v eni slovenski in eni tuji banki, v katerih se pokažejo precejšnje razlike tudi glede načina vodenja. Delo torej osvetljuje predlagane zakonske spremembe, ki bodo kmalu morale stopiti v veljavo, in predlaga ključne popravke, ki bi lahko rešili nekaj odprtih vprašanj. Za celovito prestrukturiranje področja prejemkov pa bi bilo verjetno treba poseči po strukturnih reformah davčnega sistema na področju obravnave prejemkov.
Keywords: politika prejemkov, davki, delničarska direktiva, javna delniška družba, novela ZGD-1K.
Published: 17.12.2020; Views: 330; Downloads: 80
.pdf Full text (1,67 MB)

8.
Ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo – primerjava med slovenijo in srbijo
Anja Vrbanjšak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Družba z omejeno odgovornostjo je torej družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Je ena najpogostejših oblik gospodarske družbe. Družbenik v Družbi z omejeno odgovornostjo ne odgovarja za obveznosti družbe. Družba sama odgovarja z vsem svojim premoženjem. Družba z omejeno odgovornostjo je ena najpogostejših družb v Sloveniji in v Srbiji, kljub temu pa se sami zakonodaji družbe nekoliko razlikujeta ena med drugo. V diplomskem delu sem najprej opisala samo ustanovitev družbe v Sloveniji in nato v Srbiji. Na koncu sem obe državi med seboj primerjala. Prav tako sem opisala obdavčitev družbe v Sloveniji in obdavčitev družbe v Srbiji in na koncu obe primerjala.
Keywords: družba z omejeno odgovornostjo, Slovenija, Srbija, ustanovitev, obdavčitev
Published: 24.11.2020; Views: 219; Downloads: 38
.pdf Full text (406,08 KB)

9.
Preoblikovanje samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo – pravni, davčni in računovodski vidiki
Stela Šalamon, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo najprej spoznali značilnosti poslovanja samostojnega podjetnika in poslovanja družbe z omejeno odgovornostjo. Pred začetkom poslovne poti je pomembno poznavanje lastnosti poslovanja obeh oblik ter poznavanje njunih prednosti in slabosti. Z diplomskim delom se seznanimo s postopkom statusnega preoblikovanja, davčnim in računovodskim vidikom. Na začetku poslovne poti se ljudje večinoma odločijo za ustanovitev s. p.-ja, ker ni začetnih stroškov ustanovitve kot npr. pri d. o. o., kjer je potrebno vplačati minimalni osnovni kapital v višini 7.500 EUR. Samostojni podjetnik skozi leta poslovanja in rasti velikokrat preraste statusno obliko s. p.-ja, saj zaposluje vedno več ljudi, ima vedno večji obseg posla, s tem pa posledično tudi vedno večjo odgovornost. Pri poslovanju podjetnika se pogosto pojavi potreba po preoblikovanju v drugo pravnoorganizacijsko obliko. Največkrat se podjetnik preoblikuje v d. o. o. Država omogoča preoblikovanje iz samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo, vendar je potrebno postopek voditi v skladu z zakonom.
Keywords: samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, obdavčitev, preoblikovanje
Published: 17.11.2020; Views: 243; Downloads: 53
.pdf Full text (490,82 KB)

10.
Deepfake ali globoki ponaredki in njihov vpliv na medije ter družbo
Janja Zadravec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali pojem deepfake in njegov pojav, v povezavi s sodobno družbo, mediji in kriminaliteto. Je precej nov, zato njegovi vplivi še niso dovolj raziskani. Odstira problematiko zlonamerne izrabe tehnologij umetne intelligence, za manipulacijo občinstva. Sledenje ima negativne posledice za demokracijo, družbo in posameznike ter podjetja, saj ruši avtoriteto, uničuje ugled in vpliva na duševno zdravje žrtve. Varovalni mehanizmi in pravna praksa ga do sedaj še niso uspeli primerno opredeliti ali zaščititi njegovih potencialnih žrtev.
Keywords: deepfake, kriminaliteta, družba, duševno zdravje, vdor v zasebnost
Published: 03.11.2020; Views: 321; Downloads: 74
.pdf Full text (544,85 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica