| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 75
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
PRIROČNIK KOMUNICIRANJA V PLESNEM DRUŠTVU STEP
Tina Bukovec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji je veliko društev, ki razvijajo različne dejavnosti in iščejo mnoge talente med nami. Ta društva se srečujejo z velikim problemom, to je nerazpoznavnost, podobnost in neizvirnost. Ta problem jim povzroča predvsem neznanje iz poslovnega komuniciranja. V svojem delu sem tako izpostavila predlog za novo, izboljšano komuniciranje v Plesnem društvu Step, ki se je v preteklosti izkazalo kot ena glavnih pomanjkljivosti. Zajela sem področje poslovnega komuniciranja, ki je za društvo zelo pomembno, saj lahko z dobro organiziranostjo komuniciranja pridobijo veliko konkurenčno prednost pred ostalimi društvi. Teoretičen del vsebuje vsebine osnove poslovnega komuniciranja, oblikovanje celotnega komunikacijskega programa, oglaševanje, odnosi z javnostmi, sponzoriranje, krizno komuniciranje in opis Plesnega društva Step. Praktičen del zajema priročnik komuniciranja za Plesno društvo Step.
Keywords: priročnik, društvo, poslovno komuniciranje, javnosti, mediji, delavnica, ponudba
Published: 17.07.2009; Views: 1690; Downloads: 104
.pdf Full text (390,40 KB)

2.
VKLJUČEVANJE GASILSKIH DRUŠTEV GASILSKE ZVEZE DRAVSKE DOLINE V KONTEKST POUČEVANJA NA RAZREDNI STOPNJI
Anita Rihter, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Vključevanje mladih v gasilsko organizacijo je eden izmed glavnih ciljev v gasilstvu. Pri tem lahko zelo pomaga tudi osnovna šola. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali obstaja sodelovanje in povezovanje med prostovoljnimi gasilskimi društvi (PGD) v Gasilski zvezi Dravske doline in osnovnimi šolami na tem območju. V teoretičnem delu smo predstavili zgodovino gasilske mladine, organiziranost gasilstva na Slovenskem, načine sodelovanja med prostovoljnimi gasilskimi društvi in osnovnimi šolami, pregledali smo tudi učne načrte za razredno stopnjo in preverili, kje bi lahko bilo sodelovanje s PGD možno. V empiričnem delu smo analizirali tri sklope anket, in sicer odgovore 510 učencev od 2. do 5. razreda, 42 učiteljev razrednega pouka in s 33 mentorjev gasilske mladine. Želeli smo izvedeti, kakšno je njihovo sodelovanje, ob kakšnih priložnostih poteka, kako bi lahko še izboljšali medsebojno sodelovanje, kako učitelji razrednega pouka in mentorji gasilske mladine otroke motivirajo za gasilstvo in ali sploh imajo PGD in osnovne šole interes za sodelovanje. Pri učencih pa nas je zanimalo, ali so včlanjeni v PGD, če so v šoli vključeni v kakšno gasilsko dejavnost in ali si želijo več sodelovanja med osnovno šolo in PGD. Ugotovili smo, da osnovne šole in PGD včasih sodelujejo med sabo, največkrat gre za evakuacijo šole in predstavitve gasilcev. Medsebojno sodelovanje bi lahko izboljšali z gasilskim krožkom. V osnovni šoli največkrat učence motivirajo s pobarvankami na temo gasilstva, mentorji gasilske mladine pa jih najpogosteje motivirajo z gasilskimi tekmovanji. Učitelji si več medsebojnega sodelovanja v večini primerov ne željo, obratno pa je pri mentorjih gasilske mladine, kjer si vsi anketirani mentorji želijo več sodelovanja osnovne šole z PGD. Večina otrok ni včlanjenih v PGD, prav tako v šoli niso vključeni v kakšno gasilsko dejavnost in si niti ne želijo večjega sodelovanja med osnovno šolo in PGD. Na koncu smo podali še nekaj predlogov za boljše sodelovanje med PGD in osnovno šolo.
Keywords: gasilstvo, prostovoljno gasilsko društvo, gasilska mladina, osnovna šola, razredna stopnja, povezovanje
Published: 28.01.2015; Views: 871; Downloads: 91
.pdf Full text (2,24 MB)

3.
INOVATIVNI PRISTOP ŠIRJENJA DEJAVNOSTI V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU KRANJ
Jure Šprajc, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi prikazujemo inovativni pristop v javnem zavodu, in sicer v našem primeru je to Prešernovo gledališče Kranj. Predvsem gre za začetno inovativno mišljenje, ki prinaša dokončno obliko neke inovacije. Inovacijski management se od rutinskega razlikuje po tem, da gre za odkrivanje, razvijanje in uveljavljanje novosti, ne pa utečene vsakodnevne, ponavljajoče se prakse – rutine. Oboje je pomembno – tako novosti, ki postanejo inovacije, in tudi rutine, ki skozi čas nastajajo iz inovacij. Okolje, potrebe ljudi in poslanstvo kulturnih ustanov se spreminjajo. V času, ki ga živimo, prehajamo na nove oblike sodelovanja, širjenja in mišljenja. In tako vam v naši diplomski nalogi prikazujemo ravno to, kako v inovativnem smislu ustvariti dodano vrednost. V literaturi in znanosti se o inovacijah v neprofitnih organizacijah malo piše in govori. Inovacije je lažje obravnavati pri eksaktnih vedah, ki temeljijo na tehnološko industrijskih vsebinah. Kljub temu lahko rečemo, da inovacije v neprofitnih organizacijah obstajajo, a jih na žalost včasih sploh ne opazimo. V nadaljevanju diplomskega dela bomo nazorno prikazali proces od ustanovitve društva in vse do uspešnega delovanja. Predstavili bomo neko verigo inovacij, ki jo slovensko kulturno-umetniško področje ne pozna in mu je tuja. Gre za prikaz ustanovitve društva, ki temelji na privabljanju novih obiskovalcev brez dodatnih stroškov, ki bi bremenili gledališča. Z inovacijo si preučevani javni zavod ustvarja prepoznavnost in si širi repertoar in tako prehaja iz oklepa svojega standardnega poslanstva – igranja gledaliških predstav. S svojim novim pristopom ponuja raznovrstni repertoar v vseh oblikah kulturno-umetniškega področja. Na podlagi opisa našega dela nam bo ta diplomska naloga koristila kot dokument in arhiv za preteklo delo ter kot strategija za prihodnost.
Keywords: - inovacija - invencija - organizacija - društvo - kultura - gledališče
Published: 16.07.2009; Views: 1720; Downloads: 126
.pdf Full text (1,78 MB)

4.
VLOGA IN POMEN MANAGEMENTA ZA RAZVOJ SLOVENSKEGA NOGOMETA
Goran Gutalj, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Skladno z razvojem vrhunskega športa in managementa v športu se v Sloveniji pojavljajo športni managerji. Njihova vloga v športnem managementu je po mnenju mnogih interesnih skupin na področju športa zelo pomembna za pravilni razvoj tako športnih društev kot nadarjenih športnikov. Diplomsko delo bo napisano v petih vsebinskih sklopih, v katerih bo predstavljena obravnavana tematika. V uvodu je predstavljen pomen športa in posledično njegova profesionalizacija. V drugem poglavju je na kratko opisana zgodovina razvoja nogometa v Sloveniji in v svetu. V tretjem poglavju je opredeljen management športa in njegove funkcije s poudarkom na področja in oblike s katerimi se ukvarja (management organizacij v športu, management objektov, management prireditev idr) ter zakonodaja in financiranje športa. V četrtem poglavju je opisana vloga managerja v športu in njegove naloge. Navedeni so ključni elementi dobrega delovanja managerja v športu, predstavljene so tudi lastnosti dobrega managerja. V petem poglavju je podrobneje predstavljena organizacija, delovanje in financiranje športnih društev s poudarkom na konkretnem primeru ND MURA05 ter pomen licenciranja nogometnih klubov. V sklepu je izpostavljena vloga managementa in pomen infrastrukture za uspešno trženje športnih dogodkov.
Keywords: športni management, manager v športu, športno društvo, financiranje športa
Published: 23.07.2009; Views: 2324; Downloads: 278
.pdf Full text (343,83 KB)

5.
SPECIFIČNOST RAČUNOVODSTVA IN OBDAVČITVE GASILSKIH ZVEZ IN PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEV V SLOVENIJI
Marta Žnidarič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Gasilstvo na slovenskem ima že 140 — letno tradicijo, vse od takrat je glavni cilj njihovega delovanja pomagati ljudem ob vseh vrstah naravnih in drugih nesreč. Diplomska naloga proučuje specifičnost računovodstva in obdavčitve Gasilskih zvez in Prostovoljnih gasilskih društev v Sloveniji. Tako smo v diplomskem delu, najprej opredelili delovanje Gasilskih zvez in Prostovoljnih gasilskih društev v Sloveniji v skladu z Zakonom o društvih ter Zakonom o gasilstvu. Z Zakonom o društvih je določena ustanovitev, organizacija ter delovanje društva, v Zakonu o gasilstvu pa so opredeljeni cilji in naloge Gasilskih zvez in Prostovoljnih gasilskih društev. Društva uvrščamo med nepridobitne organizacije, katerih cilj ni ustvarjanje dobička, temveč zadovoljevanje določenih družbenih potreb. Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Najvišji organ društva je skupščina, katero sestavljajo vsi člani. Po Zakonu o gasilstvu so gasilske organizacije Prostovoljna gasilska društva in njihove enote, gasilske zveze, katerih osebe prostovoljno delujejo in opravljajo naloge na področju gasilstva. Gasilska dejavnost se financira iz proračuna Republike Slovenije in občin, sredstev zavarovalnic in gospodarskih družb, dohodkov iz lastnih dejavnosti, prispevkov, daril in volil fizičnih in pravnih oseb. Tukaj se začne presoja o tem ali predstavlja ustvarjeni prihodek v društvu pridobitno ali nepridobitno dejavnost. Društva, ki opravljajo pridobitno dejavnost, morajo podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno. Računovodske rešitve v Gasilskih zvezah in Prostovoljnih gasilskih društvih, kot način vodenja poslovnih knjig, ter sestavo letnih poročil določa Slovenski računovodski standard 33. Na koncu obračunskega obdobja mora vsako društvo izdelati letno poročilo, katero sestavljajo bilanca stanja in izkaz poslovnega izida z pojasnili. Poročilo obravnava in sprejme najvišji organ društva — zbor članov. Društvo je kot pravna oseba oproščeno plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb iz naslova opravljanja nepridobitne dejavnosti. Ne glede na to, ali opravlja samo nepridobitno dejavnost, pa mora društvo do predpisanega roka oddati obračun davka od dohodka pravnih oseb. Zaradi nepoenotene zakonodaje prihaja do različnih izkazovanj pridobitne in nepridobitne dejavnosti, in sicer se na eni strani upošteva Zakon o društvih in Slovenske računovodske standarde, na drugi pa Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, kateri natančno opredeljuje pridobitno in nepridobitno dejavnost, vendar neusklajeno z Zakon o društvih.
Keywords: društvo, Gasilska zveza, Prostovoljno gasilsko društvo, računovodenje društev, obdavčitev društev, nepridobitna dejavnost, pridobitna dejavnost, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida.
Published: 04.12.2009; Views: 3123; Downloads: 448
.pdf Full text (360,50 KB)

6.
UPORABA IN STROŠKOVNA ANALIZA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN
Miran Šmid, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Glavna prednost sistemov za upravljanje spletnih vsebin — WCMS (angl. Web Content Management System) je poenostavitev in pohitritev postopkov kreiranja oziroma izdelave novih spletnih strani ter bistveno zmanjšanje obsega vzdrževanja. V diplomskem delu sem predstavil vpliv vsebine spletnih aplikacij na uspešno predstavitev, prodajo ali servis izdelkov v podjetju, kako lahko sodelujejo posamezni uporabniki ter kako se podjetja povezujejo v globalne organizacije. Izbral in predstavil sem nekaj vodilnih CMS sistemov, jih med seboj primerjal ter izbral najprimernejšega za izdelavo portala Društva avtomatikov Slovenije (DAS). Podal sem tudi stroškovni vidik pri izdelavi, uporabi in vzdrževanju portala med lastno programiranim sistemom za upravljanje spletnih vsebin in izbranim odprtokodnim sistemom za upravljanje spletnih vsebin.
Keywords: spletne vsebine, stroškovna analiza, sistemi za upravljanje spletnih vsebin, portal, Društvo avtomatikov Slovenije
Published: 18.11.2009; Views: 1644; Downloads: 130
.pdf Full text (4,51 MB)

7.
PREDSTAVITEV POKLICA - UČITELJ GOLFA
Hermina Ogrizek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo poklic učitelj golfa. Skušali smo — pri nas sorazmerno nov in redek poklic — opisati čimbolj celovito. V teoretičnem delu smo med drugim prikazali osnove klasifikacije dejavnosti in pojmovanja ter standardne klasifikacije poklicev. V empiričnem delu smo podrobno orisali okvir za delovanje tega poklica (društva, Golf zveza Slovenije, Profesionalno golfsko združenje profesionalcev Slovenije…). Izčrpno smo predstavili sistem licenc za opravljanje poklica, zakone oziroma predpise za opravljanje poklicne dejavnosti, pogoje in dimenzije lastnosti učitelja golfa, njegovega dela z mladino in podobno. Delo zaključujemo s krajšim intervjujem, ki smo ga opravili z učiteljem golfa. V osmih prilogah smo dodali nekaj ključnih dokumentov, ki so pomembni za opravljanje tega poklica.
Keywords: učitelj golfa, Golf zveza Slovenije, Profesionalno golfsko združenje profesionalcev Slovenije, licenca, športno društvo, zasebni športni delavec, samostojni podjetnik posameznik
Published: 23.02.2010; Views: 1963; Downloads: 109
.pdf Full text (1,46 MB)

8.
USTANOVITEV IN FINANCIRANJE NEPROFITNEGA DRUŠTVA
Martina Damiš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je v okviru predmeta Podjetniško pravo. Temelj diplomskega dela bo ustanovitev neprofitnega društva. Na osnovi ustanovitve neprofitnega društva, obdelane teorije in poznavanja zakonov o neprofitnih organizacijah, bomo pričeli z raziskovanjem. Predpostavljamo težak položaj neprofitnih društev glede delovanja, financiranja in prevzemanja odgovornosti ter za to odgovornih članov tekom delovanja. Cilj naloge je ugotoviti, kako vzpostaviti planiranje, vodenje in izvajanje aktivnosti v društvu, da bo le-to čim bolj efektivno ter dobrodošlo za okolje, v katerem deluje in bo imelo prihodnost. Ugotoviti nameravamo, kakšen je tisti pristop, ki bi neprofitno organizacijo pripeljal do stopnje, da lahko deluje sicer svobodno, s svojimi finančnimi sredstvi ter brez osebnostne obremenitve članov, ki jo nosijo zaradi odgovornosti, ki so jo ob določenih trenutkih med delovanjem društva primorani sprejeti. Ugotavljali bomo, kakšen je nasploh pravni položaj društva ter njegovih predstavnikov glede odgovornosti. Raziskovanje bomo podkrepili z dejanskim projektom mladih v občini Lenart. Ustanovili bomo društvo mladih po srcu, ki bo v prid in korist celotnemu okolju. Zaradi samega namena ustanovitve neprofitnih organizacij se bomo ustavili ob vprašanju pomembnosti tovrstnih organizacij v določenem okolju ter primerjali neprofitne organizacije z gospodarskimi družbami in javnimi zavodi. Prav zaradi pomembnosti razlik in sorodnosti na določenih točkah predvidevamo, da bo primerjava podala zanimive rezultate. Ob koncu bomo v raziskovalnem delu preverili podporo ustanovljenemu društvu iz strani pravnih subjektov v okolju, v katerem deluje ter s tem podkrepili opisano teorijo. Diplomsko delo bo potekalo na osnovi ustanovitve Društva »Mladi do kraja«, Lenart, ki nam bo osnova in vzporednica s preostalimi neprofitnimi društvi nasploh.
Keywords: Planiranje, ustanovitev društva, neprofitno društvo, financiranje neprofitnega društva, donatorstvo, javne in zasebne pravne osebnosti, sposobnost pravne osebe za obveznosti, javni zavod, gospodarska družba.
Published: 10.05.2010; Views: 4448; Downloads: 683
.pdf Full text (725,59 KB)

9.
Slovenščina - jezikovno-kulturna vez avstrijske Štajerske s Slovenijo
Anemari Maherl Küssner, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Obmejna področja ob slovensko-avstrijski meji so poseben prostor, kjer se prepletata različni kulturi in jezika. Sodelovanje med državama poteka na različnih gospodarskih in političnih področjih, nas pa je v diplomskem delu zanimalo, koliko pozornosti državi posvečata slovenskemu jeziku in medsebojnim odnosom. Najplodnejša oblika sodelovanja med šolami omenjenih držav so šolska partnerstva, in sicer jih največ zasledimo na območju Deutschlandsberga, Lipnice, Vrbna in avstrijske Radgone. Sklepanje partnerstev je najpogostejše med osnovnimi in glavnimi šolami, stiki partnerskih šol pa so bili vzpostavljeni v precej različnih letih. Prve stike zasledimo že leta 1986, intenzivnejše naraščanje števila partnerskih šol pa je opaziti po letu 2004. Najpogostejše aktivnosti šolskih partnerstev so enodnevne ekskurzije in obiski prireditev v Avstriji in v Sloveniji, redkejša aktivnost so izmenjava učencev, večdnevne ekskurzije in jezikovni tedni. Najpomembnejše teme, vsebine in cilji čezmejnih aktivnosti so vzpostavitve stikov, srečanja in izmenjave s slovenskimi ljudmi oziroma slovensko kulturo in jezikom. S primerjavo šolskih sistemov omenjenih držav ugotovimo, da se le-ta v določenih segmentih bistveno razlikujeta. Položaj pouka slovenskega jezika na avstrijskih šolah se bistveno ne spreminja, šole ohranjajo približno enako število udeležencev tečaja. Večina šol ponuja začetni tečaj slovenskega jezika, redke nadaljevalnega. Pouk slovenskega jezika po večini predstavlja izbirni predmet, na redkih šolah obvezni izbirni predmet. Pri pouku slovenskega jezika uporabljajo učitelji veliko pripomočkov, ki jih sestavijo sami, in posamezne učbenike. Za izboljšanje položaja slovenskega jezika na avstrijski Štajerski so v veliki meri zaslužni sodelavci Kulturnega društva Člen 7, ki se borijo za v državni pogodbi utemeljene pravice. V nadaljevanju diplomskega dela smo primerjali partnerstvi Osnovne šole Apače in Osnovne šole Sladki Vrh, kjer smo ugotovili razlike predvsem v kvaliteti medsebojne komunikacije udeležencev in v različni stopnji vključenosti učencev v aktivnosti. V okviru partnerskih šol in pouka slovenskega jezika se izvajajo tudi kompleksnejše aktivnosti, kot so jezikovni tedni in večdnevna srečanja, ki služijo kot vzpodbuda k zgodnjemu učenju tujega jezika.
Keywords: Šolsko partnerstvo, pouk slovenščine na avstrijski Štajerski, jezikovni teden, Pavlova hiša, Kulturno društvo Člen 7.
Published: 24.05.2010; Views: 2061; Downloads: 114
.pdf Full text (15,85 MB)

10.
STATUSNA ORGANIZIRANOST IN OBDAVČEVANJE DRUŠTEV S POUDARKOM NA ŠPORTNIH DRUŠTVIH
Robert Šuran, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Društva kot najštevilčnejša oblika prostovoljnega povezovanja ljudi so urejena z Zakonom o društvih, v katerem je določena ustanovitev, organizacija, delovanje in prenehanje društva. Društva temeljijo na prostovoljnem članstvu ter na nepridobitnosti namena. Primarni cilj društev ni pridobivanje dobička, pač pa gre za prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, čigar člani povežejo svoja znanja in izkušnje za doseganje skupnih ciljev, hkrati pa zadovoljujejo tudi širši interes okolja, v katerem delujejo. Športni klubi so v Sloveniji tradicionalno organizirani kot društva, kljub temu da ni nikakršnih pravnih zadržkov, da bi imeli status kakšne druge pravne osebe. Društva predstavljajo za manjše športne klube tudi najlažji način poslovnega vodenja. Vodenje poslovnih knjig in izdaja letnega poročila se usklajuje s slovenskim računovodskim standardom za društva in invalidske organizacije številka 33. Za optimizacijo delovanja športnega kluba je potrebno poznati samo športno dejavnost in pa zakonodajo na tem področju. Le-to določa Zakon o športu. Pri športnih društvih je potrebno nenehno iskanje potencialnih financerjev, saj je od tega odvisen njihov razvoj. Pomembno je, da si društvo zagotovi čim več virov financiranja, saj je na ta način organizacija manj občutljiva na nihanje sredstev iz določenega vira financiranja. Viri financiranja se delijo na lastne vire sredstev, zasebne prispevke ter javna financiranja. Davčne obveznosti društva določajo Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Zakon o davku na dodano vrednost, Zakon o dohodnini in Zakon o davčnem postopku. Diplomsko delo vse tri temeljne davke predstavlja, usklajuje in optimira. Prav tako je predstavljena davčna optimizacija v primeru profesionalizacije športnega društva.
Keywords: društvo, statusna organiziranost, računovodstvo društev, financiranje društev, davčna obveznost.
Published: 21.09.2010; Views: 2060; Downloads: 226
.pdf Full text (857,63 KB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica