1. RAČUNOVODSTVO V DRUŠTVIH NA PRIMERU PGD MAJŠPERKSimona Hertiš, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomski seminar predstavlja računovodstvo v društvih na primeru Prostovoljnega gasilskega društva Majšperk. V teoretičnem delu opredeljujem delovanje društev od same ustanovitve in registracije, proučujem delovanje društva, njegovo financiranje ter zaključujem s proučevanjem prenehanja delovanja. V nadaljevanju spoznam razlike med pridobitno in nepridobitno dejavnostjo. Podrobneje spoznam proces računovodstva v društvih. V diplomskem seminarju predstavljam Prostovoljno gasilsko društvo Majšperk. Spoznam njihovo delovanje in financiranje društva. V praktičnem delu analiziram financiranje Prostovoljnega gasilskega društva Majšperk v letih 2009 in 2010. Proučim bilanco stanja, izkaz poslovnega izida ter priloge k poročiloma za leto 2009 in 2010. Prav tako sem z vprašalnikom prišla do ugotovitve, da društva raje zaupajo računovodska dela računovodskim servisom. Na podlagi vprašalnika sem predlagala nekaj predlogov za izboljšavo oziroma za lažje finančno poslovanje društev. Keywords: računovodstvo, društvo, nepridobitna organizacija, financiranje društva, bilanca stanja, poslovni izid Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 3; Downloads: 7
Full text (1,47 MB) |
2. Vloga managementa pri zagotavljanju sredstev neprofitnih športnih organizacijAleks Perger, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na vlogo managementa pri zagotavljanju sredstev za delovanje neprofitnih športnih organizacij. V začetku diplomskega dela smo raziskali, kaj sploh neprofitne organizacije so in kakšne organizacijske strukture poznamo. V nadaljevanju smo opisali, kaj so športna društva in predstavili razlike med profitnimi in neprofitnimi športnimi organizacijami. Opisali smo, kaj je to športni management, katere ključne naloge opravljajo športni managerji in katere so njihove lastnosti. V teoretičnem delu smo raziskali financiranje teh neprofitnih športnih organizacij, katera sredstva poznamo in njihove procese pridobivanja. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo obravnavali primer ŠD Mladost. V sklopu tega smo si na začetku diplomskega dela zastavili tri raziskovalna vprašanja, skozi katera smo ugotovili vlogo managementa v delovanju neprofitnih športnih organizacij, učinkovitost sedanjega modela financiranja obravnavanega športnega društva in dodatne možnosti financiranja društva. Najprej smo raziskali zgodovino društva in njegovega delovanja. Nato smo s pomočjo dokumentacije opisali vire financiranja društva ter naredili analizo trenutnega financiranja. V zaključku diplomskega dela smo raziskali dodatne možnosti financiranja obravnavanega društva. Keywords: financiranje, športne organizacije, športni management, dodatne možnosti, model financiranja, izboljšanje, analiza društva, neprofitne športne organizacije, sponzorstva, donacije Published in DKUM: 06.09.2024; Views: 125; Downloads: 28
Full text (778,83 KB) |
3. Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v izvenšolske športne dejavnosti : magistrsko deloNuša Maver, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali problematiko vključevanja otrok s posebnimi potrebami v organizirane izvenšolske športne dejavnosti, saj v praksi opažamo, da nimajo veliko možnosti udeležbe v večinskih programih športnih klubov in društev. S pregledom in analizo stanja, opravljeno s pomočjo anketnega raziskovanja, smo to tezo potrdili. Z namenom izboljšanja prakse in uveljavljanja pravic otrok s posebnimi potrebami v in preko športa smo po zgledu tujih športnih organizacij, ki uspešno udejanjajo inkluzivno športno dejavnost v praksi, napisali priročnik za trenerje, v katerem smo predstavili inkluzivno paradigmo kot model za uspešno izvajanje inkluzivne športne dejavnosti ter zapisali smernice za delo s posamezno skupino otrok s posebnimi potrebami, prilagoditve, ki jih je smiselno izvajati med vadbenim procesom in se nanašajo na okolje, opremo in pripomočke, vsebine ter načine izvajanja trenažnega procesa. Namen priročnika je opolnomočiti trenerje in druge strokovne delavce v športu za uspešno izvajanje inkluzivnega vadbenega procesa ter spodbujati polno sodelovanje in vključenost otrok s posebnimi potrebami v organizirane športne dejavnosti. Keywords: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, športni klubi/ društva, prilagojena športna vadba Published in DKUM: 27.08.2024; Views: 114; Downloads: 34
Full text (2,50 MB) |
4. Upravljanje prostovoljcev v igralski skupini viteza gašperja lambergarjaAmon Lavtar, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava upravljanje s človeškimi viri igralske skupine Gašperja Lambergarja, katere člani so prostovoljci. Na kratko je povzeta zgodovina prostovoljnega dela in načinov upravljanja z ljudmi znotraj prostovoljnih društev. Analiziran je pregled delovanja prostovoljnih društev skozi zakonodajni vidik na območju Republike Slovenije.. Upravljanje prostovoljcev danes predstavlja izziv, saj delo bazira na neplačanem delu in zavzetosti posameznikov, kar velikokrat otežuje koordinacijo vseh članov prostovoljnega društva. S tem problemom se srečuje tudi vodstvo igralske skupine Gašperja Lambergarja, ki skuša na različne načine pridobiti nove člane, jih obdržati in čim bolj zmanjšati njihovo fluktuacijo. V ta namen je bila znotraj magistrskega dela opravljena raziskava, kjer so bili izvedeni intervjuji z vodstvom igralske skupine Gašperja Lambergarja in intervjuji z vodji drugih prostovoljnih društev, ki se ukvarjajo s sorodnimi aktivnostmi. Rezultati analize intervjujev so pokazali, da rešujejo prostovoljska igralska društva svoje probleme na podoben način. Na podlagi tega so v sklopu ugotovitev podani predlogi za izboljšanje managementa društva. Keywords: društva, prostovoljstvo, teater, organizacija, management Published in DKUM: 01.03.2023; Views: 560; Downloads: 46
Full text (933,12 KB) |
5. Mladi in prostovoljstvo v lokalnih turističnih društvih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaVanessa Šuler, 2022, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu smo obravnavali prostovoljstvo mladih in njihovo motivacijo za vključevanje v lokalna turistična društva. V teoretičnem delu smo predstavili opredelitve in oblike prostovoljstva, pomen prostovoljstva v družbi in v Sloveniji ter vključevanje mladih v prostovoljstvo. Opisali smo motive in motivacijske dejavnike, ki vplivajo na posameznika, razliko med intrinzično (notranjo) in ekstrinzično (zunanjo) motivacijo ter teorijo samodoločenosti. V nadaljevanju pa smo se bolj podrobneje posvetili turizmu kot prostovoljni dejavnosti in predstavili področja delovanja Turistične zveze Slovenije in lokalnih turističnih društev ter vključevanje mladih v prostovoljske dejavnosti le teh. V empiričnem delu smo opravili anketno raziskovanje med študenti Fakultete za turizem Univerze v Mariboru, kjer smo ugotovili, da se študenti v povprečju strinjajo, da imajo turistična društva pomembno vlogo v lokalnem okolju, a je manj kot petina anketiranih študentov turizma že sodelovala v prostovoljski dejavnosti v okviru turističnih društev. Rezultati sicer potrjujejo, da višje, kot študent ocenjuje vlogo prostovoljstva v družbi, bolj je motiviran za prostovoljsko delo v turističnem društvu. Študentje v povprečju najbolj prepoznajo pomanjkanje časa kot oviro pri prostovoljnem delu v lokalnih turističnih društvih, sledi pomanjkanje informacij ter dislociranost študentskega življenja od stalnega prebivališča. S pomočjo ugotovitev smo podali napotke za nadaljnji razvoj prostovoljstva mladih v lokalnih turističnih društvih. Keywords: Mladi, lokalna turistična društva, prostovoljstvo, prostovoljstvo v turizmu, prostovoljski turizem, motivacija, Turistična zveza Slovenije Published in DKUM: 15.11.2022; Views: 691; Downloads: 105
Full text (1,03 MB) |
6. Delovanje Zveze slovenskih vojakov v času med svetovnima vojnama na Slovenskem : magistrsko deloSara Hajdinac, 2022, master's thesis Abstract: Posledica prve svetovne vojne (1914–1918), prvega globalnega spopada, je bilo
ogromno število mrtvih, invalidnih in pogrešanih vojakov. Preživeli so potrebovali zadoščenje, ki so ga delno dobili tudi s komemoracijo padlih v vojni. Vsaj delno zadoščenje so preživelim prinašale tako komemoracije padlih v vojni kot tudi delovanje v okviru stanovskih zvez preživelih vojne. Magistrsko delo obravnava delovanje Zveze slovenskih vojakov (kasneje Zveze bojevnikov), slovenske veteranske organizacije iz obdobja med obema svetovnima vojnama. Zveza se je od svojega nastanka leta 1925 zavzemala za mir in »nepolitičnost«, prijateljstvo med člani (tako dobrovoljci kot avstroogrskimi vojaki), pieteto (skrb za vojne grobove, postavljanje spomenikov in spominskih plošč padlim) in spremembo invalidskega zakona ter skrbela za slovenske vojne invalide. Leta 1931 je Zveza začela izdajati društveni časnik Bojevnik (1931–1936). Leta 1934 se je slovenska Zveza bojevnikov za kratek čas povezala z jugoslovanskimi stanovskimi društvi v Združenje borcev Kraljevine Jugoslavije, imenovano tudi Boj, ki pa so ga oblasti prepovedale že leta 1935. Po letu 1936 je Zveza bojevnikov ponovno delovala samostojno. Njihov najvidnejši projekt je bila zagotovo načrtovana prenova prostora pred brezjansko baziliko, kamor bi bil postavljen tudi grob neznanega slovenskega vojaka. Projekt je ostal neuresničen in je zaradi začetka druge svetovne vojne aprila 1941 »utonil« v pozabo. Enako usodo je doživela Zveza
bojevnikov, ki je bila po okupaciji slovenskega ozemlja prepovedana skupaj z drugimi društvi. Keywords: Zveza slovenskih vojakov, Zveza bojevnikov, veteranske organizacije, veteranska društva, prva svetovna vojna (1914–1918) Published in DKUM: 10.10.2022; Views: 755; Downloads: 158
Full text (2,03 MB) |
7. Dolgotrajna kakovost življenja žensk obolelih za rakom dojkeDoroteja Povše, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: V Sloveniji se je petletno preživetje obolelih za rakom dojke povečalo za 3 %, zato je rehabilitacija obolelih usmerjena v izboljšanje kakovosti življenja in ne le podaljšanje življenja. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako pacientke z rakom dojke 5 let ali več po postavitvi diagnoze ocenjujejo kakovost svojega življenja.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Namenski vzorec je zajemal 22 žensk, članic skupine za samopomoč obolelih za rakom dojke. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo opisne statistike.
Rezultati: Ugotovili smo, da 72 % žensk 5 let ali več po postavitvi diagnoze rak dojke ocenjuje kakovost svojega življenja boljše kot pred postavitvijo diagnoze. Zaznanih je bilo nekaj negativnih posledic. 54 % jih zelo skrbi, ko zbolijo, 46 % jih spolnost ne zanima preveč, težave s hojo po stopnicah in negotovostjo ima 41 % žensk, 23 % jih ima težave s spominom. Zaznani pa so bili tudi pozitivni rezultati. 82 % jih je mnenja, da odkar so premagale raka dojke, so močne osebe, prav tako jih 82 % navaja, da se lahko zanesejo na svoje bližnje. Samo 9 % jih ima težave s samopodobo.
Razprava in sklep: Kljub temu, da v večini ženske po prebolelem raku dojke ocenjujejo kakovost svojega življenja kot dobro, so zaznane težave na posameznih področjih življenja. Potrebno je zavedanje medicinske sestre o pomenu kakovosti življenja za posameznico in vrednotenje kakovosti življenja ter sledenje in celostna rehabilitacija obolelih žensk. Keywords: rak dojke, zdravljenje, preživeli, vloga medicinske sestre, društva za samopomoč Published in DKUM: 17.06.2022; Views: 973; Downloads: 141
Full text (1,27 MB) |
8. Kazalniki za spremljanje uspešnosti delovanja društev v smučarskih skokih : diplomsko deloTilen Gros, 2021, undergraduate thesis Abstract: Smučarskoskakalna društva so športne organizacije, ki ustvarjajo bazo za doseganje vrhunskih rezultatov slovenskih reprezentanc v smučarskih skokih. Namen diplomskega dela je kratek prikaz zgodovine razvoja smučarskih skokov ter analiza dejavnikov uspešnosti društev v Sloveniji. Obravnavani so dejavniki, za katere so na voljo znani podatki, poleg tega pa so bili opravljeni intervjuji, preko katerih se je ugotavljalo, kako razmišljajo športni delavci in aktivni tekmovalci. Široka baza tekmovalcev v društvih je obravnavana z vidika števila članov in registriranih športnikov. V povprečju ima slovensko društvo 20,38 člana in 17,42 registriranega športnika, od katerih se pričakuje zagnanost, korektnost, športni pristop in uspešen športni rezultat. Podatki so pridobljeni glede na uspehe tekmovalcev do 6. mesta v skupni razvrstitvi tekmovanja za slovenski pokal. Društvo ima v povprečju 2,88 uspešnega moškega tekmovalca in 2 uspešni ženski tekmovalki. K uspešnim rezultatom prispeva kakovost trenažnega procesa, ki je obravnavana z vidika aktivnih in profesionalnih trenerjev. Od trenerjev se v trenažnem procesu pričakuje poštenost, odličen pedagoški pristop, poznavanje zakonitosti smučarskega skoka in ambicioznost, vendar z upoštevanjem sposobnosti tekmovalca. V povprečju ima društvo 2,17 aktivnega neprofesionalnega in manj kot enega profesionalnega trenerja. Poleg trenerjev imajo društva v povprečju tudi 6,96 sodnika, ki skrbi za izvajanje tekmovalnega sistema. Slovenska društva imajo v povprečju 3,83 skakalnice, skaklne dolžine so najpogosteje od 5 do 29 metrov. Vsi dejavniki so med seboj tudi vsaj zmerno pozitivno povezani, s spremembo enega vplivamo na spremembo drugega. Ugotovljena stanja bodo v pomoč pri razvoju posameznega društva in predvsem skupne usmeritve delovanja klubov v prihodnje. Keywords: kazalniki uspešnosti, smučarski skoki, društva, zgodovina Published in DKUM: 13.12.2021; Views: 789; Downloads: 47
Full text (8,37 MB) |
9. Turistične kmetije in stanje podeželskega turizma v občini Gornja RadgonaGregor Lešnjak, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Turistične kmetije in stanje podeželskega turizma v občini Gornja Radgona predstavim pojma podeželje in podeželski turizem, opišem vlogo turističnih društev in značilnosti turistične dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter predstavim dvojnost občine v naravnogeografskem pogledu in njene družbenogeografske značilnosti. Občina Gornja Radgona leži na prehodu Slovenskih goric in Murske ravni, zato je za občino značilna dvojnost v pokrajini. V svoji turistični ponudbi nima edinstvenih atrakcij, ima pa široko ponudbo. Širok nabor turističnih potencialov je namenjen izletniškemu turizmu in gostom, ki kraj obiščejo za en dan. V drugem delu magistrskega dela se osredotočim na pet turističnih kmetij, ki se nahajajo v občini. Poznamo tri vrste turističnih kmetij. To so kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije ter vinotoči in osmice. Obiskal sem turistične kmetije Fleisinger, Pri Alenki, Borko, Hari in Benko. Podatke o njih sem pridobil s pomočjo anketnega vprašalnika. Obiskane kmetije imajo različno dolgo tradicijo, razlikujejo se tudi po velikosti. Vse ponujajo domačo lokalno kulinariko, dve kmetiji ponujata tudi prenočitev. Zadnji del magistrskega dela predstavlja moj primer geografske strokovne ekskurzije na Turistično kmetijo pri Alenki, v katero sem vključil tudi obisk slatinskega vrelca, ki je značilen za Ščavniško dolino, kjer se kmetija nahaja. Podeželski turizem sem povezal z vzgojo in izobraževanjem, da bi mladim pokazal pomen turističnih kmetij za razvoj podeželja, na katerem živijo. Keywords: Podeželje, podeželski turizem, občina Gornja Radgona, turistične kmetije, turistična društva, geografska ekskurzija. Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 1388; Downloads: 128
Full text (12,11 MB) |
10. Strokovna in interesna združenja za otroke z motnjo avtističnega spekraLara Gašparić, 2021, master's thesis Abstract: Avtistična motnja je vseživljenjska razvojna motnja, katero se najpogosteje diagnosticira v otroštvu, večinoma v prvih treh letih. Zanjo so značilni primanjkljaji na področjih socialne interakcije in komunikacije, pojavljanje stereotipnih oblik vedenja, interesov ali aktivnosti. Takšna oblika vedenja vpliva na možnost zadovoljevanja osnovnih človeških potreb kot tudi na skupno kvaliteto bivanja.
Izjemnega pomena sta zgodnja obravnava in postavljanje diagnoze, tako da lahko otroka ob pravem času vključimo v sistem pravilne in kontinuirane rehabilitacije in izobraževanja.
Potrebna je vsakodnevna skrb, ki spodbuja normalen razvoj otroka na vseh področjih življenja, spodbuja samostojnost in socializacijo kot tudi zatiranje neželenih oblik vedenja. Pomembno vlogo pri tem imajo strokovnjaki, defektologi, logopedi, pedagogi, psihologi in psihiatri za otroško in mladostniško obdobje.
Dokazano je, da je otroka s posebnimi potrebami najbolje čim prej integrirati v družbeno skupnost, saj bo na ta način odnos med družbeno skupnostjo in otrokom s posebnimi potrebami bolj produktiven. Integracija je varna pot proti stigmatizaciji oseb s posebnimi potrebami. Keywords: motnje avtističnega spektra, avtistična motnja, Aspergerjev sindrom, pristopi, društva Published in DKUM: 18.02.2021; Views: 1111; Downloads: 104
Full text (573,93 KB) |