| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 72
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
2.
PRIMORSKI SLOVENCI MED ITALIJO IN ARGENTINO
Miha Zobec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Delo obravnava problem izseljevanja primorskih Slovencev v Argentino v času med vojnama. Gre za obdobje, ko je Slovensko primorje z rapalsko pogodbo, sklenjeno med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevino Italijo, leta 1920 prešlo v okvir italijanske države. Fašistično nasilje, ki je izbruhnilo že kmalu po prvi svetovni vojni, je povzročilo selitve prebivalstva s tega območja. Po vzponu na oblast leta 1922 se je to spremenilo v uradno državno politiko zatiranja slovenske in hrvaške manjšine priključene Julijske krajine in prišlo je do še obsežnejših migracij. Najprej so bili prizadeti tisti, ki so imeli državne službe, kot so bili učitelji ali železničarji, ki jih je italijanska država razselila po notranjosti Apeninskega polotoka, zato da bi se izgubili med italijansko množico in da bi italijanizacija novo pridobljenega območja hitreje stekla. Podobna usoda je doletela pripadnike svobodnih poklicev (npr. večje trgovce, bankirje, odvetnike…) slovenskega in hrvaškega rodu. Množična migracija je imela dokaj enakomeren in kontinuiran tok od začetka dvajsetih pa do začetka tridesetih let, ko je prišlo do združevanja družin, vendar pa je vrhunec dosegla med letoma 1927 in 1929 (z viškom prav leta 1928), ko je fašistično zatiranje postalo najhujše. Samo v Argentino je emigriralo 15.000 ljudi, potem pa se jim je na podlagi združevanja družin pridružilo še 7000, kar pomeni da se je skupno izselilo 23.000 ljudi. Prvi del naloge postavlja v ospredje problem izseljevanja v Argentino iz Julijske krajine, pri čemer obravnava tako vidik vzročnosti (zakaj so se selili v Argentini) kot kvantitativni pregled selitev. Drugi del pa se postavlja na argentinska tla in govori o prihodu primorskih Slovencev v Argentino proti koncu dvajsetih in v začetku tridesetih let, ko so v deželi zavladale avtoritarne oblike vladavine, podobne italijanskemu fašizmu, ki so ga izseljenci izkusili že doma.
Keywords: izseljevanje, Julijska krajina, fašizem, korespondenca, skupnost, izseljenska društva, izseljenski tisk, Argentina, integracija.
Published: 18.05.2011; Views: 3227; Downloads: 272
.pdf Full text (1,92 MB)

3.
4.
5.
6.
7.
8.
Slovenska jezikovna politika in jezikovno načrtovanje v Družbi sv. Cirila in Metoda
Mateja Malnar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V svojem diplomskem delu najprej predstavim politične, kulturne in gospodarske razmere, v katerih je živel slovenski narod od druge polovice 19. stoletja do konca prve svetovne vojne. Nato se osredotočim na ustanovitev, delovanje in pomen Družbe sv. Cirila in Metoda od l. 1885 do l. 1918. Predstavim tudi zasebna šolska društva, ki so v drugi polovici 19. stoletja delovala na slovenskem narodnostnem ozemlju. Opišem delovanje podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Loškem Potoku, Dragi in na Travi,
Keywords: jezikovna politika, jezikovno načrtovanje, slovenski knjižni jezik, čitalnice, bèsede, taborsko gibanje, Ciril-Metodovo gibanje, program Zedinjene Slovenije, šolstvo, zasebna šolska društva, Družba sv. Cirila in Metoda, Loški Potok, Draga, Trava, Novi Kot, Stari Kot.
Published: 22.04.2009; Views: 4056; Downloads: 447
.pdf Full text (598,25 KB)

9.
Glasbena matica Ptuj : diplomsko delo
Karmen Brina Kodrič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Glasbena matica Ptuj je krojila razvoj ptujske glasbe v letih od 1922 do 1941. Bila je glavno društvo na Ptuju, ki je povezovalo tamkajšnje glasbenike in glasbo v sklenjeni krog. Društvo Glasbena matica Ptuj je imelo svoj sedež v prostorih predhodnega in Matici sorodnega nemškega društva Musikverein – danes Dravska ulica 11 (bivši Hrvaški trg 6) – od katerega je prevzela nasledstvo. Ob predvsem organizacijskih dejavnostih, kot sta gojenje zborovske glasbe in prirejanje koncertov, je bila njena najpomembnejša in najodgovornejša naloga vodenje Matičine glasbene šole, katera se je l. 1934 preimenovala v Glasbeno šolo Ptuj. Glasbena šola je kulturno in umetniško izobraževala mestno prebivalstvo, ga vzgajala in vključevala v glasbeno dogajanje. Pouk glasbene šole se je izvajal vzporedno še v Dijaškem domu in v dekliški šoli Mladika (kjer je danes Osnovna šola Mladika). Šola je imela v začetku mladinski zbor in dijaški orkester. Prvi ravnatelj je bil Vaclav Engerer in večino učnih pripomočkov je Matičina glasbena šola prevzela iz bivše Mestne glasbene šole. Najpomembnejši ravnatelj Matičine glasbene šole je bil skladatelj, violinist in učitelj Karol Pahor (1896–1974). Na Ptuju je bil zaposlen od leta 1926 do 1930 in je zaslužen za razširitev učnih programov, izboljšanje delovnega načrta, izpopolnitev drugih dejavnosti mladine, kot so ustanovitev šolskega orkestra, šolskih učiteljskih ansamblov (klavirski trio in godalni kvartet), ki so pogosto nastopali. Ko je Karol Pahor zapustil ptujsko delovno mesto, je postal novi ravnatelj Čenda Šedlbauer, izvrsten čelist iz Prage. Navkljub finančnim težavam je šola iz dneva v dan rastla in širila svoj ugled v javnosti. Tik pred začetkom vojne, tj. v letu 1940, je vodstvo glasbene šole prevzame violinist, pevec in učitelj Jože Gregorc (1914–2003), čigar avtoriteta in vsestranska izobrazba dodata svežino v glasbeno šolstvo. Med drugim je bil dirigent orkestra, mešanega pevskega zbora in mestne godbe. Začetek druge svetovne vojne je prekinil lepe pesmi, ki so odzvanjale iz glasbene šole Ptuj. Gregorc je bil premeščen in nemška oblast je ukinila glasbeno šolo. Nemci so imeli v tem času svojo, tj. nemško glasbeno šolo, ki je bila odprta od 1941/42 do 1944/45. V tem obdobju je glasbena šola zaposlovala le nemške učitelje. Društvo Glasbena matica Ptuj je prenehalo delovati po devetnajstih letih uspešnega dela, l. 1941, hkrati z začetkom druge svetovne vojne.
Keywords: glasba, glasbene šole, društva, Ptuj, koncerti, godbe, pevski zbori, diplomska dela
Published: 17.02.2009; Views: 4102; Downloads: 468
.pdf Full text (14,70 MB)

10.
Kulturnozgodovinski oris Občine Trnovska vas : diplomsko delo
Anka Vurcer, 2009, undergraduate thesis

Keywords: razredni pouk, kultura, zgodovina, Trnovska vas, šolstvo, društva, osebnosti, diplomska dela
Published: 17.02.2009; Views: 3428; Downloads: 285
.pdf Full text (2,23 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica