| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 76
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Strokovna in interesna združenja za otroke z motnjo avtističnega spekra
Lara Gašparić, 2021, master's thesis

Abstract: Avtistična motnja je vseživljenjska razvojna motnja, katero se najpogosteje diagnosticira v otroštvu, večinoma v prvih treh letih. Zanjo so značilni primanjkljaji na področjih socialne interakcije in komunikacije, pojavljanje stereotipnih oblik vedenja, interesov ali aktivnosti. Takšna oblika vedenja vpliva na možnost zadovoljevanja osnovnih človeških potreb kot tudi na skupno kvaliteto bivanja. Izjemnega pomena sta zgodnja obravnava in postavljanje diagnoze, tako da lahko otroka ob pravem času vključimo v sistem pravilne in kontinuirane rehabilitacije in izobraževanja. Potrebna je vsakodnevna skrb, ki spodbuja normalen razvoj otroka na vseh področjih življenja, spodbuja samostojnost in socializacijo kot tudi zatiranje neželenih oblik vedenja. Pomembno vlogo pri tem imajo strokovnjaki, defektologi, logopedi, pedagogi, psihologi in psihiatri za otroško in mladostniško obdobje. Dokazano je, da je otroka s posebnimi potrebami najbolje čim prej integrirati v družbeno skupnost, saj bo na ta način odnos med družbeno skupnostjo in otrokom s posebnimi potrebami bolj produktiven. Integracija je varna pot proti stigmatizaciji oseb s posebnimi potrebami.
Keywords: motnje avtističnega spektra, avtistična motnja, Aspergerjev sindrom, pristopi, društva
Published: 18.02.2021; Views: 113; Downloads: 29
.pdf Full text (573,93 KB)

2.
Sponzorstvo v športnih društvih na primeru nš mura
Sašo Kopunović, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V teoriji diplomske naloge bomo predstavili športna društva, njihovo delovanje in njihov management, saj imajo športna društva v Sloveniji zelo velik razpon. Med športna društva spadajo tako tista, ki se s športom samo rekreativno kot tudi tista, ki tekmujejo v tekmovalnih sistemih na najvišjem nivoju. Še posebej nas zanima, kakšno vlogo ima sponzoriranje pri financiranju športnih društev saj sponzorji velikokrat sodelujejo zgolj zaradi družbene odgovornosti, tako bomo v praktičnem delu raziskali kako sponzoriranje vpliva na športno društvo NŠ Mura. Športno društvo NŠ Mura dobro opravlja svoje delo na področju sponzorstva in čeprav imajo veliko lokalnih sponzorjev na podlagi raziskave ne moremo trditi, da so sponzorji prisotni zgolj zaradi družbene odgovornosti saj največji lokalni sponzorji že nekaj let zapored povečujejo svoje sponzorske vložke, pa tudi generalni sponzor kluba ni lokalno podjetje. Za dobro delovanje na področju sponzorstva je zaslužen predvsem dober management društva, ki skrbi za to, da klub rase enakomerno tako na športnem kot poslovnem področju. Klub je nedvomno odvisen od sponzorskih prispevkov, saj športna društva v Sloveniji nimajo tako velikih prihodkov iz komercialnega vira dohodkov, predvsem dobijo veliko manj v primerjavi z ostalimi evropskimi državami na področju prodaje televizijskih pravic.
Keywords: Športna društva, management športnih društev, management v športu, sponzorstva v športnih društvih.
Published: 11.11.2020; Views: 67; Downloads: 14
.pdf Full text (465,46 KB)

3.
ŠOLSKA, KULTURNA IN DRUŽBENA ZGODOVINA POLZELE V 19. IN V 1. POLOVICI 20. STOLETJA
Karmen Turnšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska seminarska naloga z naslovom Šolska, kulturna in družbena zgodovina Polzele v 19. in v 1. polovici 20. stoletja obravnava moj domači kraj. Naloga temelji na dogajanju na Polzeli in v njeni bližnji okolici v letih od 1826 do 1941. Mejni letnici predstavljata razvoj kraja od začetka delovanja redne osnovne šole do prihoda okupatorjev. Nalogo sem začela s krajšim opisom kraja in z gibanjem prebivalstva v omenjenem času. Ker so raziskovani samo posamezni drobci polzelske zgodovine, sem v uvodnem poglavju zaradi boljše preglednosti umestila zgodovino kraja v razvoj celotne Spodnje Savinjske doline. Sledita najpomembnejši poglavji o zgodovini polzelske osnovne šole, od ustanovitve do aprila 1941 in začetki kulturnega življenja s pregledom vseh najpomembnejših društev v obravnavanem času. Germanizacija ni prizanesla niti Polzeli, zato sem to problematiko opisala v posebnem poglavju. Nalogo sem zaključila s kratkim pregledom razvoja gospodarstva, po katerem je Polzela poznana še danes.
Keywords: Polzela, zgodovina, šolstvo, kultura, društva, gospodarstvo.
Published: 03.06.2020; Views: 216; Downloads: 13
.pdf Full text (2,73 MB)

4.
Spletna aplikacija za motoristične klube z uporabo tehnologije .NET
Jure Klemen, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu je predstavljena spletna aplikacija, ki je namenjena motoristom in motorističnim društvom za lažje vodenje društva. Pri izdelavi spletne aplikacije smo uporabili tehnologije HTML, JavaScript, Razor in podatkovno bazo SQL. Spletno aplikacijo smo načrtovali in ločili na zasebni in javni del. Javni del je namenjen vsem obiskovalcem spletne aplikacije, zasebni del pa je namenjen registriranim uporabnikom oz. zastopnikom društev. V javnem delu je obiskovalcu omogočeno iskanje dogodkov, ki so jih društva objavila. V zasebnem delu uporabniku omogočamo vodenje članov, dodajanje in urejanje dogodkov, dodajanje in pregled zapisnikov sestankov in urejanje koledarja.
Keywords: spletna aplikacija, motoristična društva, ASP.NET, JavaScript, jQuery, SQL
Published: 19.12.2019; Views: 544; Downloads: 110
.pdf Full text (3,34 MB)

5.
Delovanje ženskih odsekov telovadnega društva Orel med obema svetovnima vojnama
Monja Poštrak, 2018, master's thesis

Abstract: Ženska telovadba na Slovenskem se je v primerjavi z moško začela razvijati precej pozno. Moška telovadna društva so v Sokolu nastajala od leta 1863 dalje, medtem ko so ženske na liberalni strani svoje prvo telovadno društvo dobile leta 1901. Pri konservativcih se je ženska telovadba pričela razvijati pozneje. Pred prvo svetovno vojno je Orel sploh ni podpiral, toda kljub temu so po nekaterih krajih nastajali ženski telovadni krožki, predvsem v večjih mestih, kjer je obstajala nevarnost, da zapadejo dekleta in ženske pod vpliv Sokola ter posledično liberalcev. Vendar ti krožki niso bili del Orla, temveč so delovali v okviru izobraževalnih društev Slovenske krščansko socialne zveze (SKSZ). V pričujoči nalogi bom prikazala delo Orliške zveze med letoma 1919 in 1922, njene naslednice Orliške podzveze do leta 1927 ter samostojne Slovenske orliške zveze med letoma 1927 in 1929. Naloga je razdeljena tematsko. Prva tri poglavja so namenjena splošnemu delovanju vseh treh zvez, tečajem, ki so jih prirejale, in njihovim občnim odborom. Naslednji del je posvečen delu orliške organizacije na izobraževalnem področju in tako so podrobneje opisani gospodinjski tečaji. Obenem so predstavljeni tudi kroji Orlic. V zadnjem delu naloge so predstavljeni posamezni orliški krožki v srenjah v Prekmurju in na Štajerskem.
Keywords: Orlice, ženska telovadna društva, ženska telovadba, gospodinjski tečaji
Published: 25.09.2018; Views: 420; Downloads: 48
.pdf Full text (1,26 MB)

6.
Povezovanje in razstavljanje v Mariboru med obema vojnama: Umetniški klub Grohar
Nika Vaupotič, 2018, master's thesis

Abstract: Predmet magistrskega dela je Umetniški klub Grohar, ki je deloval v času med letoma 1920 in 1926 v Mariboru. Ob koncu prve svetovne vojne, ko je mesto dobilo novo politično in geografsko vlogo, organiziranega likovnega življenja v Mariboru ni bilo. Umetniški klub Grohar si je zadal nalogo, da vzbudi v prebivalcih zanimanje za umetnost in ustvari umetniški trg, podpira umetniško ustvarjalnost na slovenskem Štajerskem in v Mariboru vzpostavi kontinuirano razstavno dejavnost. V času delovanja kluba so organizirali deset razstav, na katerih so lahko svoja dela predstavili člani in gostujoči umetniki. V nalogi so osvetljeni razlogi za nastanek Umetniškega kluba Grohar in okoliščine, v katerih je deloval. Analizirana je recepcija v likovni kritiki in javnosti ter vloga pri ustvarjanju umetniškega življenja v 20. stoletju v Mariboru, nenazadnje pa tudi njegovo mesto v slovenski in jugoslovanski umetnosti v času med obema vojnama.
Keywords: Umetniški klub Grohar, Maribor, likovna društva, razstave, umetniško povezovanje, umetnost med obema vojnama, umetnostna zgodovina, 1920, Viktor Cotič, Anton Gvajc, Fran Stiplovšek
Published: 24.09.2018; Views: 610; Downloads: 125
.pdf Full text (2,98 MB)

7.
Varstvo na področju mučenja živali
Saša Rosulnik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu nas je zanimalo kako je v Sloveniji urejena zaščita živali pred mučenjem, kaj sploh smatramo kot mučenje živali, zakaj ga nekateri izvajajo ter predvsem kako država ukrepa, da bi to kaznovala in preprečila. Ker se živali same pred človekom večinoma ne morejo braniti, je nujno, da jih zaščitimo ljudje, čeprav ravno pred nami samimi.
Keywords: živali, zaščita živali, pravno varstvo, mučenje, preprečevanje, nadzorovanje, živalska policija, inšpekcijske službe, nevladne organizacije, društva, zavetišča, diplomske naloge
Published: 13.11.2017; Views: 786; Downloads: 187
.pdf Full text (646,47 KB)

8.
Zadovoljstvo lovskih čuvajev z delom v lovski družini
Aleš Mohorčič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Lovski čuvaji pomembno prispevajo k varovanju okolja. Zaupanje je temelj dobrega sodelovanja z notranjo javnostjo in formalnimi družbenimi nadzorovalci, saj pri opravljanju svojega dela potrebujejo podporo članov lovskih družin. V diplomski nalogi proučujemo odnose lovsko-čuvajske službe v lovski družini (LD) in v lovišču s posebnim namenom (LPN) z vodstvom in ostalimi člani. Diplomsko delo predstavlja pomen lovskega čuvaja za lovstvo oziroma za upravljanje z loviščem, kako se je lovsko-čuvajska služba razvijala v zgodovini ter njene značilnosti. V drugem delu je na podlagi izpolnjene ankete predstavljeno samo zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo lovskih čuvajev z delom in vodstvom lovske družine. Njihov odnos oziroma zadovoljstvo smo ugotavljali s spletno anketo med lovskimi čuvaji, ki imajo sklenjeno pogodbo z upravljavcem lovišča oziroma lovsko družino in loviščem s posebnim namenom. Namen je bil tudi podati nekaj predlogov, ki bi lovskim čuvajem, ostalim lovcem in inštitucijam, ki se ukvarjajo z lovom oziroma gospodarjenjem z naravo, pripomogle k razvoju na višji nivo kvalitetnega in učinkovitejšega dela. Pri tem smo ugotavljali, kakšne težave imajo lovski čuvaji pri opravljanju lovsko-čuvajske službe, kako se izobražujejo, koliko časa posvetijo delu lovskega čuvaja, kakšne so njihove funkcije, koliko časa vložijo v svoje delo in kako so zadovoljni s podporo v organih lovske družine, kako so računalniško in internetno aktivni, ugotovili smo organiziranost lovsko-čuvajske službe v lovskih družinah in splošne podatke o starosti, spolu in delovni dobi opravljanja lovsko-čuvajske službe. Ugotovili smo, da so lovski čuvaji zadovoljni z delom in vodstvom lovske družine, pri tem pa na zaupanje med lovskimi čuvaji s pogodbo in vodstvom lovske družine pomembno vplivata moralno-etično ujemanje in višja stopnja izobrazbe, s tem pa se tudi kaže povezava z zadovoljstvom lovskih čuvajev z delom v lovski družini. Potrebno bi bilo določiti minimalno stopnjo izobrazbe za opravljenje tovrstnega dela in konkretno opisati oziroma opredeliti njihova pooblastila.
Keywords: lovstvo, lovci, lovska društva, lovska zveza, lovski čuvaji, diplomske naloge
Published: 30.11.2016; Views: 848; Downloads: 105
.pdf Full text (1,49 MB)

9.
Sodelovanje nevladnih organizacij v sistemu zaščite in reševanja v Sloveniji
Petra Čop, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Sodelovanje prostovoljnih društev oziroma nevladnih organizacij v sistemu zaščite in reševanja. Njihove naloge ne obsegajo samo reševanja in pomoči temveč tudi preventivne ukrepe. Nevladne organizacije se v sistem zaščite in reševanja vključujejo prostovoljno, za kar imajo od države priznane tudi nekatere ugodnosti, kot sta finančna pomoč in zavarovanje. Prostovoljci predstavljajo nepogrešljivi člen sistema za zaščito in reševanje, saj je z njimi sistem učinkovitejši in nenazadnje tudi cenejši. Glavni predstavniki prostovoljcev so gasilci, ki imajo najdaljšo zgodovino in najbolj razvejano področje delovanja. Med pomembnejše spadajo še gorska reševalna služba, jamarska reševalna služba in podvodna reševalna služba, ki imajo specifična znanja za reševanje na svojem področju. Rdeči križ Republike Slovenije predstavlja ključni člen za pomoč ljudem, saj zbira sredstva za pomoč ljudem v krizi tako v finančnem smislu kot tudi v zbiranju osnovnih življenjskih potrebščin in ponuja svoje stacionarije in nastanitvene enote, kamor se ljudje ob nesreči lahko obrnejo po pomoč. Ostala društva, kot so enote društev z reševalnimi psi, taborniki, skavti, radioamaterji in aeroklubi, v sistemu zaščite in reševanja sodelujejo redkeje, predvsem pri večjih nesrečah. Za sodelovanje nevladnih organizacij v sistemu zaščite in reševanja so zagotovljeni viri financiranja iz državnega proračuna in občin, kljub temu pa je s strani države vedno premalo sredstev za zaščito in reševanje. Status zaščite in reševanja je v Sloveniji dobro opredeljen, saj imamo na vseh področjih reševanja dobro strokovno izobražene ljudi, ki ob nesrečah priskočijo na pomoč, zaradi česar v prihodnosti ni načrtovanih kakšnih večjih sprememb, na primer v smeri večje profesionalizacije sistema zaščite in reševanja na račun manjše participacije prostovoljnih sil.
Keywords: nesreče, naravne nesreče, reševanje, zaščita, nevladne organizacije, prostovoljna društva, diplomske naloge
Published: 21.11.2016; Views: 807; Downloads: 100
.pdf Full text (695,89 KB)

10.
TELOVADNO DRUŠTVO OREL V IDRIJI IN OKOLICI MAD LETOMA 1907 IN 1926
Tilen Božič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V drugi polovici 19. stoletja se je na Slovenskem z razmahom čitalniškega gibanja začelo razvijati društveno življenje, ki je pripeljalo do ustanavljanja najrazličnejših društev z vidno narodnoprebudno vlogo v javnem življenju. Do prve svetovne vojne leta 1914 je nastalo ogromno telesnokulturnih, športnih in gimnastičnih društev, med katerimi je prednjačil ljubljanski Sokol, ustanovljen leta 1863. Sokolsko gibanje je prispevalo telovadno terminologijo v slovenskem jeziku ter edinstven organizacijski ustroj in telovadni sistem. S tem je močno vplivalo na nastanek katoliškega telovadnega društva Orel, ki je leta 1906 nastalo kot odgovor na čedalje bolj liberalno usmeritev Sokola. Telovadno društvo Orel je od slovenskega Sokola prevzelo nekatere organizacijske elemente, slovensko telovadno terminologijo in nekatere osnovne telovadne elemente. Orel se je od Sokola bistveno razlikoval v pomenu telovadbe, ki je zaradi usmeritve na slovensko kmečko podeželje dopolnjevala duševno- in narodnovzgojni vidik katoliških izobraževalnih delavskih društev. V Idriji je odsek telovadnega društva Orel nastal v letu 1907, dve leti kasneje se je ustanovilo še upravno telo, okrožje Orla Idrija, v katero so spadali odseki Spodnja Idrija, Otalež, Cerkno, Črni Vrh in Žiri. Okrožje Orla Idrija je skrbelo za pravilno organizacijsko in tehnično delovanje odsekov in jih zastopalo v komunikaciji s krovno zvezo Orlov. Delovanje okrožja in odsekov je svoj vrhunec doživelo pred prvo svetovno vojno, ko so se leta 1913 udeležili prvega vseslovenskega zleta v Ljubljani. Prva svetovna vojna je presekala delovanje vseh odsekov. Po letu 1918 je odsek Idrija poskušal ohraniti povezovalno in spodbujevalno vlogo pri ponovnem vzpostavljanju nekdanjih odsekov na ozemlju pod italijansko okupacijo. Stopnjevanje italijanske raznarodovalne politike je močno omejilo tudi delovanje idrijskega odseka, ki se je v tem obdobju na okupiranem primorskem ozemlju organizacijsko povezoval z aktivnimi odseki pod okriljem Prosvetne zveze. Fašistični politični pritisk je leta 1926 pripeljal do ukinitve telovadnega društva Orel v Idriji.
Keywords: čitalnice, telovadna društva, Sokol, Orel, Idrija
Published: 10.10.2016; Views: 1723; Downloads: 133
.pdf Full text (1,20 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica