| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 100
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Usposobljenost zdravstvenih delavcev o prepoznavanju simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami
Petra Rebernik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Akutna zastrupitev z nedovoljenimi drogami je življenjsko ogrožajoče zdravstveno stanje, ki zahteva dobro poznavanje simptomov in temu primerno takojšnje ukrepanje. Zato je pomembno, da zdravstveni delavci hitro prepoznajo simptome in so dovolj dobro usposobljeni na tem področju. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu diplomskega naloge smo uporabili opisno (deskriptivno) metodo dela. Predstavili smo najpogostejše nedovoljene droge, opisali simptome akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami ter navedli ukrepe prve in nujne medicinske pomoči. V raziskovalnem delu pa smo ugotavljali, kakšna je usposobljenost zdravstvenih delavcev za prepoznavanje simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami ter kakšno je njihovo poznavanje ukrepov prve in nujne medicinske pomoči. Rezultati: Ugotovili smo, da je po mnenju zdravstvenih delavcev prepoznavanje simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami odvisno predvsem od vrste droge, s katero se pacient zastrupi. Analizi zbranih podatkov je pokazala, da imajo zdravstveni delavci zadostno znanje o ukrepih prve pomoči in nujne medicinske pomoči pri akutni zastrupitvi z nedovoljenimi drogami ter da dodatnega izobraževanja ne potrebujejo Razprava in sklep: Menimo pa, da bi zdravstveni delavci morali pridobiti več znanja o tem, kako prepoznati simptome akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami.
Keywords: prepovedane droge, prva pomoč, nujna medicinska pomoč
Published: 09.03.2021; Views: 43; Downloads: 19
.pdf Full text (688,83 KB)

2.
Zdravljenje odvisnikov od prepovedanih substanc: preventiva in kurativa v republiki sloveniji
Lea Čušin, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Čas v katerem živimo, je poln stresnih okoliščin, pritiska, nelagodja, … zaradi česar ljudje v življenju iščemo nekaj, s čimer bi se sprostili in našli svoje zadovoljstvo, mir in lagodje. Veliko ljudi za uresničitev svojih ciljev izbere napačna sredstva, kar je lahko zanje nevarno. Vse odvisnosti so se začele nedolžno, samo z enim kozarcem alkoholne pijače, samo z enim kosom torte, samo z enim dimom marihuane, … Ko človek začne iskati uteho v določeni stvari in le tam najde smisel življenja, lahko nedolžna tolažba hitro pripelje do odvisnosti. Namen našega diplomskega dela je, da bralcem predstavimo preventivne in kurativne programe za pomoč uživalcem drog, hkrati pa jim želimo predstaviti Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Psihiatrične klinike Ljubljana. Naš cilj je, da na podlagi virov raziščemo, kakšno je stanje na področju preventive in kurative v Republiki Sloveniji, hkrati pa želimo s pomočjo intervjuja s predstojnikom Centra ugotoviti, kako poteka zdravljenje uživalcev prepovedanih drog. V diplomski nalogi raziščemo problem zlorabe prepovedanih substanc, problem preventive in problem kurative. Ugotovimo, da ima uporaba drog negativne posledice tako za posameznika kot tudi za družbo. Velik poudarek imamo na kurativi in malo premajhen na preventivi, saj je ta za državo velik finančni zalogaj. Za zmanjšanje števila odvisnih od prepovedanih substanc bi potrebovali veliko sredstev in spremenjeno zakonodajo na področju uporabe drog.
Keywords: droge, odvisnost, preventiva, kurativa, Republika Slovenija
Published: 03.11.2020; Views: 83; Downloads: 32
.pdf Full text (818,49 KB)

3.
Žrtve uživanja prepovedanih drog v nosečnosti
Sandra Samida, 2020, master's thesis

Abstract: Nosečnost je specifično obdobje žensk, v katerem se žensko telo privaja na sobivanje z otrokom; obenem pa velja za obdobje, ko mora bodoča mama še posebej paziti na svoje zdravje. V prvi vrsti je treba zagotoviti normalen potek nosečnosti, istočasno pa normalen in zdrav razvoj ploda. Na tem mestu so izpostavljene predvsem prepovedane droge, uživanje katerih med nosečnostjo vpliva na še nerojenega otroka, saj povzroča otrokovo odvisnost, ki se z rojstvom prekine. To pomeni, da posledično pri otroku nastopi odtegnitvena kriza, ki se kaže z različnimi simptomi. Tako teoretično kot empirično so najpogosteje izpostavljeni naslednji: razdražljiv in neutolažljiv jok, tremor in tresenje, neuspešno sesanje, neuravnovešena temperatura, težave s spanjem, hranjenjem in dihanjem, simptomi prehlada. Ugotovljeno je bilo, da so problematične predvsem dolgoročne posledice, ki otroka spremljajo skozi daljše obdobje v življenju, in posledice, ki otrokovo življenje huje prizadenejo. Na tem mestu je govora o poškodbah možganov, prenehanju dihanja, nenadni smrti, pa tudi o različnih vrstah okužb. Na podlagi empiričnega dela se zaključuje, da tovrstna dejanja niso kazensko preganjana; poleg tega naj ne bi šlo za drastično težavo. Odprta so številna vprašanja, na katera ni podanih odgovorov. Spet na drugi strani imamo odgovore, pa so nezadovoljivi glede na naše rezultate. Namen je opozoriti na problematiko uživanja drog v nosečnosti, pri čemer želimo poudariti premalo poudarjene pravice še nerojenega otroka.
Keywords: nosečnost, prepovedane droge, vplivi, razvoj otroka, posledice, magistrska dela
Published: 28.10.2020; Views: 116; Downloads: 37
.pdf Full text (1,51 MB)

4.
Vpliv osebnosti na razvoj odvisnosti od drog in deviantnega vedenja
Edvard Francelj, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je nastalo kot rezultat poskusa raziskave pomembnejše strokovne literature na tem področju in širši javnosti predstaviti ter prikazati vlogo osebnosti pri nastanku odvisnosti od drog in kriminalitete, ki se pogosto prepleta z odvisnostjo. Da bi prišli do ciljev našega diplomskega dela, smo se lotili preučevanja tuje in domače literature s področja drog, osebnosti in kriminalitete. Predvsem smo se usmerili na vrste drog, odvisnost od drog, osebnost, ki je bila razdeljena na osebnostne lastnosti, motnje osebnosti in dimenzije osebnosti. Na koncu je bila na kratko opisana in s študijami prikazana klinična slika odvisnikov in njihov odraz v kriminaliteti. V diplomskem delu je bilo na podlagi dokazov odgovorjeno na več hipotez in raziskovalnih vprašanj. Med drugim je bilo ugotovljeno, da nekatere osebnostne lastnosti lahko povzročajo nagnjenost k zlorabi drog in odvisnosti. Pri napovedovanju morebitne odvisnosti od drog literatura prikazuje pomembnost upoštevanja vseh dejavnikov, ki vplivajo na razvoj odvisnosti, in ne samo psiholoških. Odvisniki so najpogosteje nevrotični ljudje z različnimi duševnimi in osebnostnimi motnjami. Te se pojavljajo tako pred nastankom odvisnosti kot tudi kasneje. Droge pa pripomorejo k nastanku teh motenj še posebej, ko je govora o ljudeh, katerih osebnost se še razvija. Kriminaliteta, ki jo izvajajo odvisniki od drog, je pogosto storjena z namenom pridobitve finančnih sredstev za nakup droge zaradi pojava abstinenčnih simptomov ali pa zaradi preprečitve pojava le-teh. Dogajajo pa se kazniva dejanja tudi zaradi samega farmakološkega učinka na centralni živčni sistem.
Keywords: diplomske naloge, osebnost, odvisnost, droge, kriminaliteta
Published: 22.09.2020; Views: 99; Downloads: 66
.pdf Full text (835,61 KB)

5.
Zloraba dovoljenih in prepovedanih drog med mladostniki
Iza Kokoravec, 2020, master's thesis

Abstract: Droge so substance, ki vplivajo na normalno delovanje človeškega telesa, na človeško psiho in zdravje. Uživanje dovoljenih in prepovedanih drog, predvsem pri dolgotrajni uporabi, na človeku lahko pusti tako kratkoročne, kot dolgotrajne posledice. Pri uživanju drog so najbolj ranljivi otroci, predvsem v času adolescence. V obdobju adolescence se otroci pričnejo spoznavati z dovoljenimi in prepovedanimi drogami. Učinki, ki jih imajo droge pri mladih, so še močnejši in posledice so lahko še toliko hujše ter nevarnejše, kot pri odraslih. Ob pojavu venomer novih substanc in ob relativno lahki dostopnosti dovoljenih ter prepovedanih drog, so otroci še toliko bolj izpostavljeni tveganju, da se srečajo z drogami. V magistrskem delu je predstavljena raziskava, kjer smo otroke iz Ljubljane in Maribora, v starostnem razponu 13¬—17 let, spraševali o uživanju dovoljenih in prepovedanih drog. Odgovore na anketo smo zbirali preko spletnega portala 1ka, otroke pa smo dosegli preko družbenih portalov, prijateljev ter osnovnih in srednjih šol. Poleg ankete smo pregledali tudi policijsko statistiko mladoletniške kriminalitete na področju prepovedanih drog in preverili, če se je zloraba drog med mladoletniki povečala. Ugotovili smo, da trenda v povečanju zlorabe drog, glede na prejšnja leta, ni. Preverjali smo tudi trditev, da je najpogosteje zlorabljena prepovedana droga konoplja, kar smo potrdili z Wilcoxonovim testom. Nato smo preverjali ali obstajajo razlike v starosti pri izkušnji s konopljo, kar smo preverili z Mann-Whitneyevim testom in potrdili, da razlike obstajajo. Tudi pri preverjanju hipoteze o povezanosti spola in izkušnje s konopljo smo prišli do sklepa, da povezanosti v našem vzorcu ni, zato smo jo s pomočjo hi-kvadrat testa zavrnili. Z zadnjo hipotezo smo preverjali povezanost med krajem bivanja in izkušnjo s konopljo in s hi-kvadrat testom potrdili, da v našem vzorcu povezanost obstaja. Na koncu smo z logistično regresijo želeli še preveriti, kateri izmed treh dejavnikov, starost, spol in kraj bivanja, najbolj vpliva na uživanje konoplje. Analiza je pokazala, da lahko le za spremenljivko starost trdimo, da ima neposreden vpliv na izkušnjo otrok s konopljo.
Keywords: droge, prepovedane droge, dovoljene droge, zloraba drog, mladostniki, magistrska dela
Published: 02.09.2020; Views: 176; Downloads: 66
.pdf Full text (848,94 KB)

6.
Razširjenost akademskega dopinga med študenti zdravstvene nege v Sloveniji
Jošt Beguš, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Definirali smo izraz akademski doping ter pregledali in analizirali strokovno literaturo s tega področja. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili študenti na treh visokošolskih institucijah v Sloveniji, kjer se izvaja program zdravstvene nege. Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja ter deskriptivno metodo dela. Rezultati: Na podlagi vprašalnika smo ugotovili 85 % razširjenost izdelkov z blagimi psihoaktivnimi učinki in 15 % razširjenost močnejših psihoaktivnih učinkovin za namene akademskega dopinga. Razprava: Ugotovili smo, da se posluževanje akademskega dopinga glede na spol ne razlikuje. Prav tako smo predstavili najpogosteje uporabljene učinkovine za namene akademskega dopinga. Primerjali smo rezultate svoje raziskave z rezultati drugih (tujih) raziskav ter ugotovili, da je odstotek razširjenosti akademskega dopinga pri študentih zdravstvene nege v Sloveniji primerljiv z odstotkom razširjenosti akademskega dopinga študentov drugih študijskih programov, na drugih visokošolskih zavodih ter v drugih državah. Sklep: Razširjenost akademskega dopinga med študenti zdravstvene nege v Sloveniji smo ocenili na relativno nizko. Raziskava je prav tako pokazala, da študenti zdravstvene nege po večini niso naklonjeni akademskemu dopingu ter da bolj odprte regulacije s tega področja ne bi podprli.
Keywords: akademski doping, droge, alkohol, študenti zdravstvene nege
Published: 30.06.2020; Views: 273; Downloads: 91
.pdf Full text (1,11 MB)

7.
Stališča do drog
Tadeja Krajnc, 2011, short scientific article

Abstract: Namen prispevka: Ker Slovenija ni izjema na področju uživanja drog, so v prispevku predstavljene bistvene razlike med različnimi starostnimi skupinami na področju problematike drog ter kakšna so njihova stališča do drog (prepovedanih, dovoljenih). Metode: Zasnova prispevka je analiza podobnih raziskav doma in v tujini. Opravljena je bila pilotska raziskava, v kateri je skupaj sodelovalo 90 anketirancev iz cele Slovenije, od tega 30 srednješolcev, 30 študentov in 30 predstavnikov aktivne populacije, ki so zaposleni in stari od 30 do 55 let. Ugotovitve: Rezultati so pokazali, da imajo starostne skupine do problematike in poznavanja drog enaka stališča v 20 %, kar pomeni, da obstajajo med njimi pomembne razlike. Aktivna populacija meni »droga je droga«, ne glede ali je to alkohol ali heroin, študenti strogo ločujejo med dovoljeno in prepovedano drogo, dijaki so nevtralni. Tretjine študentov preventiva ne zanima ali pa so o tem premalo osveščeni. Aktivna populacija bi dostopnost do dovoljenih drog omejila na 21 let, študenti in dijaki pa na 18 let. Zaskrbljujoče je, da se povečuje delež starejših, ki uživajo drogo, predvsem kombinacijo alkohola in zdravil ter da za njih v Sloveniji ne obstajajo prilagojeni programi pomoči in preventive. Omejitve/uporabnost raziskave: Raziskava je omejena na prebivalce Slovenije. Vzorec pilotske raziskave je ustrezen, ni pa preverjena reprezentativnost. Praktična uporabnost: Raziskava je uporabna za vse, ki delujejo z različnimi starostnimi populacijami na področju drog in odvisnosti ter na področju preventive. Prispevek daje signale, da je potrebno preventivno delovanje usmeriti na mlado populacijo, saj se v večini že doma kot otroci srečujejo z alkoholom in tobakom. Povečati bi bilo potrebno število preventivnih programov za starejšo populacijo. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja stališča različnih starostnih skupin do drog zajetih v raziskavi. Rezultati so širše uporabni, saj prikazujejo odnos in stališča slovenske populacije do samih drog in omogočajo primerjavo stališč ter odnosa do drog med posameznimi starostnimi skupinami in spoloma.
Keywords: droge, prepovedane droge, stališča do drog, mladi, starejši
Published: 12.05.2020; Views: 170; Downloads: 12
URL Link to file
This document has many files! More...

8.
Zloraba drog med mladimi v občini Kranj
Tanja Herceg, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo ugotavljali, kakšen odnos imajo mladostniki do drog, katere droge uživajo in načine, na katere jih pridobivajo. Osredotočili smo se tudi na zlorabo drog v Kranju. Rezultati raziskave kažejo, da je prva dovoljena droga, ki jo mladi poskusijo, kava. Ugotovili smo tudi, da mladi prepovedane droge najpogosteje uživajo na zabavah in da je najpogostejša prepovedana droga, ki jo uživajo, marihuana. S pomočjo raziskave smo tudi ugotovili, da so mladostniki pred polnoletnostjo pridobili tobak in alkohol tako, da so jim ga kupili starejši prijatelji. Prepovedana droga, ki je mladi ne uživajo, je heroin. Prav tako zelo redko uživajo metamfetamin in LSD. Občasno uživajo spid in kokain. Ugotovili smo tudi, da mladostniki uživajo prepovedano in dovoljeno drogo zaradi sproščenosti in boljšega počutja. Prepovedano drogo so mladostniki poskusili zaradi radovednosti.
Keywords: diplomske naloge, zloraba, droge, mladi, Kranj
Published: 23.04.2020; Views: 374; Downloads: 102
.pdf Full text (1,08 MB)

9.
Vloga šole pri socialnem izključevanju uporabnikov drog
Barbara Erjavec, 2019, master's thesis

Abstract: Droge so danes globalen problem. Zaradi vse večje razširjenosti drog je ta posledično precej razširjena tudi med mladostniki. Droge so danes lahko dostopne, ponudba in raznolikost drog sta veliki, mladi pa vse več posegajo po drogah. Ugotavljali smo, da je uporaba drog zaradi svojih učinkov na telo povezana z zmožnostjo učenja, posledično pa z učnim uspehom. Prav tako avtorji navajajo, da so odvisni od drog pogosto marginalizirani in stigmatizirani. V magistrskem delu nas je zanimala povezava med uporabo drog med srednješolsko mladino v Sloveniji in njihovo marginalizacijo. Raziskovali smo socialno izključenost uporabnikov drog in njihov učni uspeh v času šolanja. Pozornost smo namenili tudi preventivi, ker menimo, da je le-ta v šolah zelo pomembna. V raziskavi smo uporabili intervjuje (bivših) uporabnikov drog, intervjuje s svetovalnimi delavci slovenskih srednjih šol in intervju s svetovalko društva ArsVitae za pomoč uporabnikom drog. Ugotovitve in teoretične predpostavke pričajo, da se večina mladostnikov z drogo prvič sreča v času šolanja, med vrstniki. Prav tako ugotavljamo pomembnost vrstnikov v času odraščanja, sploh kar se tiče uporabe drog, vrstnikov kot preventivni dejavnik uporabe drog ne zaznavamo. Prav tako ugotavljamo, da je zelo pomembno, katero vrsto droge uporablja posameznik, v kakšni količini in kako pogosto. Vse to vpliva na socialno izključenost in učno uspešnost. Lahko pa posplošimo, da po večini imajo uporabniki drog slabši učni uspeh, marginalizacije pa v srednjih šolah zaenkrat ne zaznavajo, saj je mladostnikom uporabo drog lahko prikriti, primeri težkih odvisnikov, kjer so težave jasno vidne, pa so redki. Šola kot izobraževalna institucija lahko s svojim preventivnim delovanjem pomembno vpliva na uporabo drog med mladostniki. Prav tako je šola prostor, kjer mladostniki preživijo večino svojega časa, oblikujejo se vrstniške skupine, v katerih nemalokrat prihaja tako do stika z drogami, kakor tudi do marginalizacije. Šola lahko s svojimi preventivnimi programi in delovanjem na področju socialne izključenosti pripomore k večji ozaveščenosti uporabe drog med mladostniki in prav tako glede stigme in marginalizacije na področju drog.
Keywords: droge, vrstniki, vrstniške skupine, marginalizacija, stigma, učna uspešnost, preventiva
Published: 07.01.2020; Views: 411; Downloads: 64
.pdf Full text (1007,43 KB)

10.
Preventiva na področju prepovedanih drog pri mladih
Tjaša Pernat, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Mladostnikom pot do prodaje drog predstavlja izziv, saj je vse povezano z nezakonitim iskanjem prodajalcev. Vodi jih želja po eksperimentiranju in občutku pripadnosti v družbi. Medicinska sestra v sklopu preventivnih programov poskuša mladostnike predvsem ozavestiti o ohranjanju lastnega zdravja, soočanju z vsakodnevnimi morebitnimi problemi in zapolnitvi prostega časa. Namen diplomskega dela je predstaviti preventivne programe na področju prepovedanih drog.
Keywords: mladostnik in droge, nezakonite droge, odvisnost, medicinska sestra, EMCDDA
Published: 11.11.2019; Views: 389; Downloads: 80
.pdf Full text (899,08 KB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica