| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Predkazenski postopek danes in jutri
Tara Grašič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Kazenski postopek v Sloveniji je razdeljen na dva dela, predhodni in kazenski postopek, pri čemer se predhodni postopek še naprej deli na dve fazi in sicer na neformalni predkazenski postopek in formalno sodno preiskavo. Trije glavni subjekti predkazenskega postopka so policija, državni tožilec in preiskovalni sodnik. Policija v vlogi organa odkrivanja pridobiva informacije, ki služijo kot podlaga za odločitev državnega tožilca o tem, ali bo uvedel kazenski pregon ali ne. Državni tožilec ima vlogo organa pregona in kot dominus litis predkazenskega postopka nadzoruje celoten postopek in skrbi za njegovo delovanje. Predkazenski sodnik ima v tem delu postopka dvojno vlogo in sicer opravlja preiskovalno in garantno funkcijo, ki pa si med seboj nasprotujeta. Predkazenski postopek v osnovi opredeljuje Zakon o kazenskem postopku, njegovi posamezni deli pa so porazdeljeni tudi po drugih zakonskih in podzakonskih aktih, pri čemer noben ne ponuja njegove zaokrožene opredelitve. Skozi zgodovino je predkazenski postopek doživel kar nekaj sprememb, ki so vanj vnesle številna nasprotja in danes onemogočajo njegovo učinkovitost. V ureditvi predkazenskega postopka tako najdemo številne pomanjkljivosti, pri čemer se največje kažejo v formalnih in neformalnih policijskih pooblastilih, medsebojnih razmerjih treh glavnih subjektov, neracionalni porazdelitvi postopka in pomanjkljivi opredelitvi celotnega predkazenskega postopka. V diplomski nalogi smo pregledali in se kritično opredelili do današnjega predkazenskega postopka ter izpostavili njegove najbolj kritične točke. Skušali smo tudi odpraviti njegove pomanjkljivosti in prikazati predkazenski postopek v prihodnosti.
Keywords: diplomske naloge, predkazenski postopek, policija, državni tožilec, preiskovalni sodnik, Zakon o kazenskem postopku
Published: 24.09.2020; Views: 211; Downloads: 55
.pdf Full text (1,13 MB)

2.
Kazenska ovadba
Blažka Tratnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na institut prve informacije o kaznivem dejanju in v sklopu te, na kazensko ovadbo. Kazenska ovadba v slovenskem kazenskem sistemu predstavlja podatek o dogodku s potencialnimi znaki kaznivega dejanja. Kazensko ovadbo lahko vloži vsak na sodišče, državnemu tožilcu ali policiji. Poznamo več različnih vrst ovadbe in z zakonom urejeno dolžnost podajanja le-te. S prejemom takšne informacije, represivni organi začnejo s svojimi aktivnostmi, morebitno potrebnim poseganjem v človekove pravice in temeljne svoboščine ter posledično s predkazenskim postopkom. Predkazenski postopek vodi državni tožilec, zato ga imenujemo gospodar postopka oziroma dominus litis. Ob naznanitvi kaznivega dejanja oziroma sprejemu informacije o storjenem kaznivem dejanju, tožilec usmerja in vodi delo policije, z namenom pridobitve zadostnega števila dokazov za začetek kazenskega pregona in ustrezne odločitve o nadaljevanju postopka. Policija je državni organ, ki je najpogosteje prvi seznanjen s kaznivim dejanjem. Naloga le-te je pridobivanje obvestil in opravljanje preiskovalnih dejanj, s katerimi bo pridobila potrebne dokaze, da se kaznivo dejanje razišče in se odkrije storilec, ob tem pa delovala v skladu s pooblastili. Kljub pomembnosti kazenske ovadbe, je z njo povezanih kar nekaj dilem in problematik. Med drugim te izhajajo iz zakonske neurejenosti, saj ji Zakon o kazenskem postopku namenja le malo pozornosti. Nejasna definiranost zakonodaje pa vpliva tudi na kvalitetno usmerjanje državnega tožilca, kar negativno učinkuje na organe, ki so odgovorni za kvalitetno izpeljan postopek. Ureditev zakonodaje, ki se nanaša na kazensko ovadbo, se razlikuje od države do države, zato smo v diplomskem delu opravili primerjavo slovenske zakonodaje z zakonodajo Italije, Nemčije in Francije.
Keywords: diplomske naloge, predkazenski postopek, policija, državni tožilec, zakonska ureditev
Published: 21.09.2020; Views: 204; Downloads: 59
.pdf Full text (1,12 MB)

3.
Policijsko-tožilska preiskava
Ana Zidanšek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen potek policijsko-tožilske preiskave. Ta preiskava poteka v predkazenskem postopku in vključuje delo policije, državnega tožilca in preiskovalnega sodnika. Predkazenski postopek temelji na delu policije in državnega tožilca. Policija je tista, ki je največkrat prva seznanjena s storitvijo kaznivega dejanja in mora ukreniti vse potrebno, da zavaruje sledi, odkrije storilca kaznivega dejanja ter doseže najvišjo stopnjo dokaznega standarda, ki omogoča kazenski postopek. Državni tožilec ali z drugimi besedami gospodar postopka usmerja in daje navodila policiji, ki mora zbrati dovolj dokazov, s katerimi državni tožilec ob koncu predkazenskega postopka odloča, kaj bo storil s kazensko ovadbo oziroma če bo nadaljeval kazenski pregon. Da so dokazi zbrani na zakonit način in da ni prišlo do kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin, skrbi preiskovalni sodnik. Zadolžen je za odrejanje preiskovalnih ukrepov in prikritih preiskovalnih ukrepov, ki hujše posegajo v temeljne človekove pravice in svoboščine, odloča pa tudi o priporu. Zakonska podlaga za delo policije, državnega tožilca in preiskovalnega sodnika je Zakon o kazenskem postopku, ki prinaša kar nekaj težav pri njihovem delu. Spremembe, ki bi jih prinesla nova zakonodaja, pa so prav tako zaskrbljujoče, saj bi postopoma ukinila funkcijo preiskovalnega sodnika in njegova pooblastila prenesla na državnega tožilca in policijo. Težave pri teh spremembah predstavljajo pravice oseb v postopkih, saj bi dejanja, za katera je bil zadolžen in postavljen poseben organ, prenesli na policijo in državnega tožilca, ki imata glavno nalogo odkriti in preganjati storilce kaznivih dejanj. Spremembe zakona so dobrodošle, vendar ne smemo pozabiti na osebne pravice oseb v predkazenskem in kazenskem postopku.
Keywords: diplomske naloge, predkazenski postopek, policija, državni tožilec, preiskovalni sodnik, policijske preiskave
Published: 09.10.2018; Views: 906; Downloads: 252
.pdf Full text (452,09 KB)

4.
SODELOVANJE POLICIJE IN DRŽAVNIH TOŽILCEV PRI ODKRIVANJU IN PREGONU GOSPODARSKEGA KRIMINALA
Albin Žel, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opredeljuje gospodarski kriminal, ki je pereč problem tudi v Sloveniji. Gospodarski kriminal predstavlja kazensko-pravni problem in ogroža delovanje pravne države, mednarodno konkurenčnost države in njen gospodarski razvoj ter povečuje družbeno-socialno neenakost. V prvem delu diplomskega dela sem opredelil pojem, delitev, oblike gospodarskega kriminala ter predstavil institucije oziroma pristojne organe odkrivanja in pregona gospodarskega kriminala, hkrati sem opredelil organizacijo in vlogo policije in državnih tožilcev, ter se v nadaljevanju osredotočil na odnos med policijo in državnim tožilstvom pri odkrivanju in pregonu storilcev gospodarskega kriminala. Skozi diplomsko delo sem predstavil težave, s katerimi se pri svojem delu srečujeta policija in državno tožilstvo, ter prav tako povzel potek sodelovanje med obema organoma. Policija in državni tožilci se pri odkrivanju in pregonu gospodarskega kriminala srečujejo z vrsto ovir in pomanjkljivostmi, zato se v praksi pojavlja veliko vprašanj, ki poskušajo spremeniti dosedanjo ureditev zakona in s tem izboljšati sodelovanje med tema dvema organoma. Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin iz leta 2010, je sodelovanje med obema organoma še bolj podrobno opredelila in določila obseg nalog medsebojnega sodelovanja. Katere težave oziroma pomanjkljivosti se ob medsebojnem sodelovanju med državnimi tožilci in policijo pojavljajo, sem skušal raziskati in predstaviti v diplomskem delu.
Keywords: gospodarski kriminal, gospodarska kriminaliteta, policija, državni tožilec, sodelovanje, Zakon o kazenskem postopku, Kazenski zakonik, Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin.
Published: 18.11.2016; Views: 826; Downloads: 105
.pdf Full text (286,07 KB)

5.
Pogojna odložitev kazenskega pregona po ZKP
Sonja Turk, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava institut pogojne odložitve kazenskega pregona, kot ga opredeljuje veljavni Zakon o kazenskem postopku (ZKP). Za uvodom diplomskega dela so predstavljena načela, ki zadevajo začetek kazenskega pregona, selekcijski mehanizmi zadev za kazenski pregon, izpostavljen je pojem odvračanja kazenskega pregona, konsenzualnost v kazenskem postopku ter vloga državnega tožilca v predkazenskem postopku. V osrednjem delu naloge je obravnavan pojem in temeljne značilnosti pogojne odložitve kazenskega pregona (razvoj, uporaba, kriteriji instituta, vrsta in izbira nalog, postopek, pravice oškodovanca, ...). Predstavljene so posebnosti rabe tega instituta pri mladoletnikih. Pogojna odložitev kazenskega pregona je institut kazenskega postopka, ko sme državni tožilec za določena kazniva dejanja s soglasjem oškodovanca odložiti kazenski pregon, če je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. v nalogi je opravljena pravna analiza določil ZKP o odložitvi kazenskega pregona in Splošnih navodil za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona. Tej analizi slovenske kazensko procesne zakonodaje sledi primerjava nemške pravne ureditve odvračanja kazenskega pregona v nemškem Zakonu o kazenskem postopku. Med alternativnimi oblikami kazenskega pregona državni tožilci pogosto uporabljajo tudi institut poravnavanja, zato je v delu opredeljena tudi razmejitev med pogojno odložitvijo kazenskega pregona ter poravnavanjem. Na podlagi teoretične obravnave je nato opravljena še analiza uspešnosti uporabe instituta pogojne odložitve kazenskega pregona v slovenski tožilski praksi, prednosti in slabosti tega instituta, hkrati so podani predlogi za izboljšanje in večjo uporabo instituta v prihodnosti.
Keywords: Načelo oportunitete, konsenzualnost, Zakon o kazenskem postopku, kaznivo dejanje, pogojna odložitev kazenskega pregona, državni tožilec, oškodovanec, osumljenec.
Published: 18.11.2016; Views: 2432; Downloads: 172
.pdf Full text (464,33 KB)

6.
MIRANDA VS PLEA BARGAINING SPORAZUM O KRIVDI KOT NEGACIJA PRAVICE DO MOLKA
Saša Kostanjšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Zakon o kazenskem postopku Republike Slovenije je od svojega začetka veljave doživel mnogo sprememb. Pomembni sta bili noveli ZKP-E iz leta 2003 ter ZKP-K iz leta 2012. Novela ZKP-E je uvedla novosti pri podajanju pravnega pouka in razširila domet pravice do molka. Druga pa je v naš pravni sistem vnesla institut, ki izhaja iz anglo-ameriškega sistema - sporazum o priznanju krivde, ki bi naj pomembno vplival na hitrost reševanja kazenskih zadev in uspešnost kazenskih postopkov. Sporazum o priznanju krivde je dogovor med obdolžencem in državnim tožilcem, pod katerimi pogoji bo obdolženec krivdo za kaznivo dejanje iz obtožbe priznal. Sporazum o priznanju krivde tako v prakso prinaša koristi na strani obdolženca, državnega tožilca, sodišča in javnosti. V teoriji pa so se s uvedbo t.i. plea bargaininga odprla številna vprašanja in pod vprašaj so se postavili temeljni postulati pravičnega postopka in temeljne pravice oseb, ki se znajdejo v kazenskem postopku, predvsem pravica do molka in privilegij zoper samoobtožbo.
Keywords: kazenski postopek, adversarni model, inkvizitorni model, državni tožilec, pravice obdolženca, pogajanja o priznanju krivde, priznanje krivde, privilegij zoper samoobtožbo, varstvo ustavnih pravic obdolženca, temeljna načela kazenskega postopka
Published: 20.05.2016; Views: 1046; Downloads: 121
.pdf Full text (2,06 MB)

7.
PREDHODNI POSTOPEK PO ZAKONU O KAZENSKEM POSTOPKU V ZVEZI Z NAČELOM AKUZATORNOSTI
Miha Horvat, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Kazenski postopek je mogoče poimenovati kot pravno urejen proces izpodbijanja domneve nedolžnosti, ki se skozi faze postopka izpodbija glede na vsak dokaz, ki ga predloži tožilstvo. Zaradi uvajanja adversarnosti postopka in prevalitve dokaznega bremena na stranke, bi se sodišče izognilo velikim težavam pravno-organizacijske narave, kot je udeležba prič in izvajanje drugih dokazov, saj bi imele stranke večji interes na pravilnem izvajanju potrebnih dokazov. Faza preiskave je pomemben del predhodnega postopka in pripomore k lažjemu zavarovanju dokazov pomembnih v postopku. Preiskovalni sodnik se mora opredeliti kot garant postopka. Preiskovalni sodnik na predlog strank odredi pridobitev tistih dokazov, ki pomenijo zelo globok poseg v osebnostno sfero obdolženca, kot je v skladu z Zakonom o kazenskem postopku. Preiskovalni sodnik presoja pomembnost dokaza za ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z intenzivnostjo omejevalnega ukrepa. Kljub temu se zdi, da je na načelni ravni zahteva po kontradiktornosti v kazenskem postopku na splošno sprejeta. Vendar si moramo kontradiktornost predstavljati bistveno več kakor zgolj postopkovno pravilo; je način razmišljanja, je prehod od pojmovanja kazenskega postopka kot uradovanja države k temu, da je predhodni postopek urejen kot spor med strankama. Inkvizitorno načelo je pogosto predmet kritike, saj ta onemogoča objektivnost sodišča v postopku preiskave. Problem preiskave se je v teoriji osredotočil na preiskovalnega sodnika in njegovi nasprotujoči si vlogi aktivnega preiskovalca ter pasivnega garanta v postopku. Vendar pa se glede preiskave pojavlja tudi vprašanje smiselnosti, zaradi nepotrebnega večkratnega izvajanja dokaznega postopka. Policijski predkazenski postopek, preizkus obtožnega akta in tudi sodna preiskava skupaj sestavljajo predhodni postopek. Faza preiskave služi predvsem sodnemu fiksiranju dokazov, ki jih je pred tem na neformalen način zbrala že policija. Tožilec bi moral biti v celoti odgovoren za uspeh preiskovanja kaznivega dejanja, on bi moral izključno skrbeti ob pomoči organov pregona, da bo na sodišču zadoščeno standardom dokaznega bremena. Kot dominuslitis predhodnega postopka bi se državni tožilec moral otresti svoje psihološke navezanosti na pomoč preiskovalnega sodnika. V predhodnem postopku, kot v tisti fazi postopka, ki je z vidika človekovih pravic najbolj kritična, bi morala zakonodaja predvsem okrepiti garantno funkcijo sodišča, ki bi zagotovila nepristranski nadzor nad zakonitostjo dela organov pregona in bi v izjemnih primerih s svojimi pristojnostmi zavarovalo dokaze, ki jih na glavni obravnavi ne bi mogli ponoviti.
Keywords: adversarni postopek, predhodni postopek, postopek preiskave, preiskovalni sodnik, državni tožilec
Published: 16.05.2016; Views: 1308; Downloads: 162
.pdf Full text (955,49 KB)

8.
VLOGA DRŽAVNEGA TOŽILCA IN POLICIJE V PREDKAZENSKEM POSTOPKU
Petra Žel, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Predkazenski postopek je tisti postopek, ki ima velik vpliv kasneje na kazenski postopek, zato dejanja opravljena v tem postopku odločilno vplivajo na njegov potek in organizacijo. V diplomski nalogi bom zato predstavila kdo so ključni procesni subjekti, ki najbolj zaznamujejo delo v predkazenskem postopku ter kakšno je sodelovanje med njimi. Eden izmed najpomembnejših organov je delovanje kriminalistične policije. Policija je največkrat prva, ki pride v stik z določenim kaznivim dejanjem, zato je pomembna njena aktivnost in angažiranost pri odkrivanju le tega. Njene naloge in cilji so vsekakor usmerjeni k zbiranju takšnih podatkov in obvestil, s katerimi bi policija zbrala dovolj takšnih dokazov, ki dosegajo tako stopnjo verjetnosti, da je določena oseba storila določeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, da lahko državni tožilec na podlagi pridobljenih podatkov policije in svojih ugotovitev sproži kazenski pregon. Pri opravljanju svojih nalog, pa se tako kot policija in državni tožilci srečujejo z vrsto pomanjkljivosti in nedoslednosti, ki jih določa Zakon o kazenskem postopku, zato se v praksi pojavlja veliko dilem in vprašanj, ki poskušajo spremeniti dosedanjo ureditev zakona in s tem izboljšati sodelovanje med tema dvema organoma.
Keywords: predkazenski postopek, policija, državni tožilec, Zakon o kazenskem postopku
Published: 22.12.2014; Views: 1923; Downloads: 334
.pdf Full text (290,25 KB)

9.
10.
DRŽAVNO TOŽILSTVO DE LEGE LATA IN DE LEGE FERENDA
Vesna Sagadin, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Državno tožilstvo deluje kot samostojen, neodvisen pravosodni organ, katerega glavna funkcija predstavlja odkrivanje kaznivih dejanj in pregon storilcev le-teh. Da lahko državni tožilci uspešno opravljajo svojo funkcijo, je potrebna ustrezna zakonodaja. Ravno v sedanjem času se pri nas v državnemu tožilstvu obetajo obsežne spremembe, ki se bodo zgodile tako na procesnem, kot tudi na organizacijskem področju, saj sta v pripravi nova zakona, in sicer Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1) ter Zakon o kazenskem postopku (ZKP-1). ZDT-1 bo precej spremenjen, glede na ZDT, saj njegova priprava temelji na mnenju, da je sedanji ZDT zastarel in podnormiran. Z ZDT-1 naj bi se državno tožilstvo posodobilo, zakon bo tako pregleden, jasen. Najvidnejše spremembe, ki se obetajo, se kažejo v večji pristojnosti članov Državnotožilskega sveta (DTS), v vplivu politike na državno tožilstvo - ta naj bi se zminimaliziral, sledi ustanovitev Specialializiranega državnega tožilstva, ukinitev Skupine za pregon organiziranega kriminala in Specializiranega oddelka za pregon uradnih oseb s policijskimi pooblastili, ki z ZDT-1 postane samostojna organizacijska enota pri Specializiranem državnem tožilstvu, prav tako sledi uvedba okrajnih državnih tožilcev, kot tudi določitev jasne politike pregona. ZKP-1, ki je v pripravi, obeta popolnoma spremenjen kazenski postopek. Gre za prehod od mešanega k adversarnemu tipu kazenskega postopka, za katerega je značilno, da stranke same pridobivajo dokaze, kot tudi dejstvo, da sodišče več ne izvaja dokazov po uradni dolžnosti, postopek pa je hitrejši ter bolj ekonomičen. ZKP-1 ukinja preiskavo in preiskovalnega sodnika, uvaja pa preiskovalni postopek, katerega nosilec je državni tožilec, ki bo odslej opravljal preiskovalna dejanja, usmerjal in nadziral Policijo ter sodnika garanta, ki bo ocenjeval posege Policije in državnega tožilca v pravice in svoboščine obdolženca. Uvaja se tudi sporazum o krivdi. Kljub tendenci k čim bolj adversarnemu postopku, pa ostajajo elementi, ki so ravno nasprotni temu tipu kazenskega postopka – obramba ne sme sama zbirati dokazov v svojo korist. Položaj državnih tožilcev na Hrvaškem, v luči njihovega Zakona o državnem tožilstvu (Zakon o državnem odvjetništvu – ZODO), je podoben kot pri nas, z razliko, da je njihova procesna zakonodaja že spremenjena, saj je bil leta 2008 sprejet nov Zakon o kazenskem postopku (Zakon o kaznenom postupku – ZKP/08), ki pa še ne velja v celoti. Določbe, ki se nanašajo na Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (Ured za suzbijanje korupcije i organiziranog kriminaliteta – USKOK), so v veljavi že od leta 2009 in prav tako že dajejo rezultate, katere Državno tožilstvo Republike Hrvaške (Državno odvjetništvo Republike Hrvatske – DORH) ocenjuje kot pozitivne. ZKP/08 je prav tako usmerjen v adversarno smer, med pomembnejše sodijo instituti, policijsko-tožilsko preiskovanje, obrnjeno dokazno breme glede dokazovanja pridobljenega premoženja, USKOK in številne možnosti uporabe oportunitetnih postopkov za zaključek kazenskega postopka pred uvedbo glavne obravnave.
Keywords: državni tožilec, državno tožilstvo, sprememba Zakona o državnem tožilstvu, sprememba Zakona o kazenskem postopku, hrvaško državno tožilstvo
Published: 10.05.2011; Views: 2747; Downloads: 538
.pdf Full text (462,39 KB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica