| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pravni vidiki umeščanja v prostor na primeru Sončne elektrarne Zlatoličje - Formin : magistrsko delo
Eva Fekonja, 2022, master's thesis

Abstract: Globalno segrevanje in podnebne spremembe so prepoznane kot resnična skrb, zato se pozornost načrtovalcev in operaterjev elektroenergetskega sistema osredotoča na uporabo alternativnih energetskih tehnologij z nizkimi emisijami za proizvodnjo električne energije. OVE imajo veliko prednost vključno z zmanjšanjem podnebnih sprememb, povečanjem trajnosti v energetskem sektorju in povečanjem zanesljivosti oskrbe z energijo. Za prehod v nizkoogljično družbo in pridobivanje OVE je potrebno energetske objekte OVE umestiti v prostor. Postopek umeščanja energetskih objektov OVE v RS poteka skladno z določbami ZUreP-3, ki je bil leta 2021 noveliran, uporablja pa se od 1. junija 2022. ZUreP-3 ohranja vsebino, že uveljavljene pojme in strukturo prej veljavnega zakona ZUreP-2 ter ga nadgrajuje, kljub temu pa prinaša številne in obsežne spremembe. Pripravljen je z namenom doseganja ciljev trajnostnega prostorskega razvoja, učinkovitega upravljanja s prostorom, z namenom optimizacije in učinkovitejšega vodenja postopkov. Za gradnjo energetskih objektov ločimo prostorske ureditve lokalnega pomena, za katere je pristojna občina, v območju katere leži načrtovana prostorska ureditev in prostorske ureditve državnega pomena, za katere je pristojna država. Elektrarne z nazivno močjo najmanj 10 MW ali več spadajo med prostorske ureditve državnega pomena in se načrtujejo z DPN. Prostorske ureditve državnega pomena so lahko tudi druge ureditve, če vlada na predlog ministrstva, v pristojnost katerega spada prostorska ureditev, po predhodnem mnenju Komisije za prostorski razvoj ugotovi, da gre za tako prostorsko ureditev, ki je zaradi svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti pomembna za razvoj RS. Pri načrtovanju umestitve energetskih objektov v prostor, je potrebno upoštevati varstvene zahteve in omejitve, ki izhajajo iz t.i. sektorskih predpisov. Gre za predpise, ki se nanašajo na ohranjanje narave, kulturne dediščine, varstvo okolja, vod in drugih. RS ima ogromno potenciala za uvajanje OVE, vendar postopek umeščanja naleti prav na težave, povezane z naravovarstvenimi vidiki. Predstavljen postopek umeščanja SE Zlatoličje – Formin poteka po postopku DPN in želi prispevati k zanesljivi, trajnostni in konkurenčni oskrbi z energijo ter povečanju oskrbe z energijo iz OVE. Načrtovana SE Zlatoličje - Formin leži v vzhodnem delu Slovenije, na umetnih kanalih hidroelektrarn med Zlatoličjem in Forminom, vzhodno in zahodno od mesta Ptuj. Sončna elektrarna se bo raztezala na brežine derivacijskih kanalov dveh hidro elektrarn (HE Formin in HE Zlatoličje). Sega v območje varstva kulturne dediščine, vodovarstvena območja, poplavna območja in območja posebnih varstvenih režimov ohranjanja narave, zato je potrebno že v pobudi DPN opraviti analizo stanja. Končni datum pričetka obratovanja SE Zlatoličje je predviden 2. maja 2025, SE Formin pa 2. maja 2026. V postopku umeščanja energetskih objektov OVE v prostor, se udeleženeci soočajo z mnogimi ovirami. Pomembno je, da te ovire premagamo in omogočimo čim boljši in hitrejši razvoj novih proizvodnih virov OVE tudi zavoljo energetske revščine, ki nam sledi.
Keywords: Energetska unija, obnovljivi viri energije, NEPN, umeščanje v prostor, državni prostorski načrt, varstvo okolja, sončna elektrarna.
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 73; Downloads: 29
.pdf Full text (1,85 MB)

2.
Izbrani pravni vidiki proizvodnje električne energije s hidroelektrarnami in vetrnicami v Republiki Sloveniji : magistrsko delo
Manja Cestar, 2019, master's thesis

Abstract: EU je kot odgovor na soočanje energetskega sektorja s številnimi izzivi, pripravila novi energetski sveženj »Čista energija za vse Evropejce«, s katerim so na novo postavljeni energetski cilji in ukrepi EU. Glavna cilja sta zagotavljanje energetske učinkovitosti ter povečanje energije pridobljene iz obnovljivih virov, pozornost pa je namenjena tudi nadaljnji izgradnji notranjega energetskega trga in delovanju energetske unije. Za učinkovito novo energetsko unijo bo potrebno obsežno preoblikovanje energetskih sistemov v (državah članicah) EU. Pri obnovi bodo igrali pomembno vlogo OVE, ki naj bi prispevali svoj doprinos k zagotovitvi zanesljive, varne in trajnostne oskrbe z (električno) energijo. Takšna energetska unija naj bi pripomogla h gospodarski rasti in povečanju delovnih mest ter na drugi strani k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in uresničevanju podnebnega načrta. Načrtuje se torej kombinacija gospodarskega in okoljevarstvenega napredka. Področje OVE trenutno urejata dve direktivi – Direktiva 2009/28/ES ter nova Direktiva (EU) 2018/2001, katero morajo države članice implementirati v nacionalni pravni red do 30. junija 2021. Nova direktiva določa novi zavezujoči cilj na področju OVE za leto 2030 v višini najmanj 32 % deleža OVE na ravni EU, vključuje podporo za vetrno in hidro energijo in prispeva k enostavnejšim upravnim postopkom. Glavna pomanjkljivost, s katerimi se soočajo nacionalni organi, je še vedno umeščanje elektrarn v prostor, predvsem z vidika varstva okolja. Še posebej občutljiva so območja Nature 2000, o čemer je odločalo SEU, na primer v zadevi C-2/10, Azienda Agro-Zootecnica Franchini Sarl, Eolica di Altamura Srl proti Regione Puglia, ter pri nas tudi VSRS, na primer v zadevi X Ips 244/2011 ter UPRS, na primer v zadevi I U 2589/2018-25. Električna energija je praktično neuporabna brez učinkovitega omrežja. Za takšno uspešno delovanje je potrebna zanesljiva infrastruktura in evropsko povezano omrežje. Direktiva (EU) 2018/2001 podpira vključitev OVE v prenosno in distribucijsko omrežje, saj je zanesljiva oskrba z električno energijo bistven element javne varnosti. Če želi EU doseči optimalno energetsko povezavo, bo morala vzpostaviti decentralizirano pametno omrežje in centralizirano super pametno omrežje. Decentralizacijo bi bilo po mnenju nekaterih mogoče doseči z uporabo nove tehnologije blockchain, ki obljublja varne ter transparentne sisteme. Vendar pa že pametna omrežja današnje generacije prinašajo določena tveganja, na primer z vidika varstva podatkov in varstva zasebnosti, kar bo treba urediti z ustreznimi predpisi in njihovim učinkovitim izvajanjem. V RS trenutna oskrba z električno energijo temelji predvsem na jedrski in hidro energiji ter na fosilnih virih. Ker pa je RS članica EU, je zavezana k energetskim ciljem povečanja deleža OVE. V skladu z zakonodajo EU bo morala natančno določiti cilje in ukrep za prihodnost, če bo želela doseči povečanje deleža OVE do leta 2030 za 32 %. Področje energetike v RS ureja EZ-1, ki bo moral implementirati novo Direktivo (EU) 2018/2001. Smiselno bi bilo sprejeti novi zakon o obnovljivih virih, ki bi OVE uredil formalno in finančno ter ločeno in specifično. RS ima veliko potenciala za povečanje OVE, vendar načrtovanje projektov pogosto naleti na težave z umeščanjem v prostor, predvsem z naravovarstvenega vidika. Na področju varstva okolja imajo pomembno vlogo nevladne organizacije, ki se borijo proti izgradnji HE in VE. Naravovarstveni in okoljski vidiki morajo biti ustrezno vključeni v opredelitev javnega interesa. Pri bodočem delovanju bo tako treba primerno upoštevati naravovarstvene in okoljske vidike, prav tako pa tudi druge relevantne vidike. Jasno je, da bo za uresničitev zanesljive, varne in zadostne energetske preskrbe ter nasploh za dostopnost energije treba v nekaterih primerih obremeniti okolje, saj popolnoma čiste energije za zdaj še nismo sposobni zagotoviti. Vendar pa morajo biti ti posegi sorazmerni in nasploh ustavno skladni.
Keywords: državni prostorski načrt, električna energija, energetska učinkovitost, energetska unija, hidroelektrarna, Natura 2000, nevladna organizacija, obnovljivi viri energije, varstvo okolja, vetrna elektrarna
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 862; Downloads: 179
.pdf Full text (1,29 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica