1. »KLJUČNE SPODBUDE ZA VHODNE TUJE NEPOSREDNE INVESTICIJE V DRŽAVAH SVE«Simona Molan, 2016, master's thesis Abstract: V zadnjih desetletjih je opaziti močan porast neposrednih investicij v mednarodnem okolju. Zaradi ugotovljenih številnih pozitivnih učinkov, ki jih imajo na državo prejemnico, je v razvitih državah in državah v razvoju posledično prišlo do liberalizacije politike do TNI in zmanjševanja regulativnih ovir na številnih področjih, predvsem z namenom oblikovanja prijaznega poslovnega okolja za tuje investitorje in željo privabiti čim več investicij v državo. Zelo dober primer so države Srednje in Vzhodne Evrope, v katerih je prav na ta račun v zadnjem desetletju prišlo do močnega porasta TNI. To lahko opazimo še posebej na Češkem, Poljskem in Madžarskem. Slovenija pa je kljub svoji razvitosti po drugi strani država, kjer so prilivi vhodnih TNI še vedno zelo skromni.
Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, katere so tiste pomanjkljivosti in prednosti slovenskega okolja v primerjavi s konkurenčnimi državami SVE regije, ki odvračajo tuje investitorje od Slovenije. Zanimalo nas je tudi, kako s politiko do TNI, ki jo izvaja država za privabljanje tujih investitorjev ugotovljene pomanjkljivosti popraviti. Politika do TNI, oziroma konkretneje, spodbude, ki jih vlada pripravlja za privabljanje TNI, so šele sekundarnega pomena pri odločanju investitorjev za določeno državo. Te pridejo do izraza, ko se investitorji odločajo med makroekonomsko podobnimi državami, ki že zadostijo njihovim primarnim tržnim potrebam. Kljub temu pa so z vidika države spodbude tisti instrument, s katerim je mogoče relativno hitro in enostavno povečati konkurenčnost poslovnega okolja ali privabiti investitorje v določene panoge. Zato predstavlja pomembno orodje pri izboljševanju elementov investicijske klime.
Ugotovili smo, da v Sloveniji kljub majhnemu trgu največje pomanjkljivosti niso v tržnih dejavnikih (kot so dostop do trga ali naravnih virov), temveč v dejavnikih investicijske klime, predvsem ekonomsko-regulatornega okolja države ter podpore podjetništvu. Analizirane države se soočajo z nekaterimi zelo podobnimi ovirami, kot so administrativne ovire za tuje investitorje, nezaupanjem v vlado ter rigidnostjo trga delovne sile. V Sloveniji močno izstopajo še slabo makroekonomsko okolje, visoko obdavčenje delovne sile ter težavno pridobivanje dodatnih virov financiranja. Vendar ima Slovenija na drugi strani zelo kvalitetno delovno silo, inovativno moč, dobro kvaliteto življenja ter dokaj enostavno poslovanje v primerjavi z izbranimi državami, kar povečuje njeno konkurenčnost. Državne spodbude v Sloveniji so naravnane v smeri odpravljanja ugotovljenih tržnih pomanjkljivosti, vendar so te zastavljene preveč široko in so posledično neprilagodljive dejanskim potrebam investitorjev. Z njihovo primerjavo smo ugotovili, da bi jih bilo smiselno prestrukturirati v smeri individualnih paketov spodbud, večjega deleža povratnih sredstev ter jih ciljno usmeriti na nekaj ključnih področij. Zavedati se moramo, da državne spodbude same po sebi ne bodo naredile bistvene spremembe. Lahko pa s ciljno usmerjenim pristopom države in skupaj s preoblikovanjem ostalih elementov poslovnega okolja izboljšajo konkurenčnost in vplivajo na to, da Slovenija postane privlačnejša država za mednarodne investicijske projekte.
Keywords: Tuje neposredne investicije, državne spodbude, kazalniki konkurenčnosti, lokacijsko specifični dejavniki, države SVE
Published in DKUM: 12.01.2017; Views: 1922; Downloads: 197
 Full text (1,88 MB) |
2. Pomen državnih spodbud in podpornega okolja za rast in razvoj mladih inovativnih podjetij v SlovenijiMaja Ploj, 2016, master's thesis Abstract: Start up podjetja, rast in razvoj, podporno okolje za podjetništvo, državne spodbude in vsebinska podpora s strani subjektov inovativnega okolja, mentorjev in drugih podpornih institucij podjetniškega ekosistema mladim inovativnim podjetjem s potencialom hitre rasti in globalnega razvoja predstavljajo prepletanje vsebine magistrskega dela, ki je pred vami. Poleg teoretičnih izhodišč s področja zagonskega oz. start up podjetništva, je narejen celovit pregled finančnih spodbud s strani državne politike za financiranje razvoja mladih inovativnih podjetij v začetnih, najobčutljivejših fazah razvoja. Empirična raziskava je razdeljena na dva dela. Prvi del ponuja celovito analizo strukture slovenskega start up ekosistema, medtem ko je v drugem delu opravljena raziskava med več kot 700 slovenskimi start up podjetji, ki so se v obdobju začetnega razvoja in rasti vključevala v podporno podjetniško okolje. Ugotavljali smo vpliv pridobitve državne spodbude na uspešnost poslovanja start up podjetja v obdobju treh let od ustanovitve, s primerjavo kazalnikov uspešnosti poslovanja podjetij, ki so pridobila finančno spodbudo, v primerjavi s podjetji, ki finančne spodude niso prejela. Ugotovili smo, da obstajajo statistično pomembne razlike med povprečnimi vrednostmi vseh spremljanih kazalnikov obeh skupin podjetij. Podjetja, ki so pridobila subvencijo za financiranje zagona, so po treh letih bolj povečala čiste prihodke od prodaje, število zaposlenih in dodano vrednost podjetja. Dokazali smo, da se uspešnost poslovanja start up podjetja razlikuje glede na to, ali je podjetje pridobilo državno spodbudo za financiranje zagona, ali ne. Prav tako smo ugotavljali, ali obstaja povezanost med vključenostjo start up podjetja v subjekte inovativnega okolja (SIO), kot so univerzitetni inkubatorji, podjetniški inkubatorji in tehnološki parki, in uspešnostjo poslovanja podjetja. Rezultati raziskave potrjujejo, da je pogostejša uporaba osnovnih svetovalnih storitev s strani predstavnikov SIO pozitivno povezana z večjim povečanjem dodane vrednosti podjeta, ni pa statistično značilno povezana z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Pogostejše informiranje preko spleta o storitvah, programih in dogodkih v sklopu SIO je pozitivno povezano z večjim povečanjem dodane vrednosti podjeta, ni pa statistično značilno povezano z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Kar se tiče udeležbe na raznih dogodkih in delavnicah, ki jih za mlada podjetja organizirajo SIO, smo ugotovili pozitivno povezanost med pogostostjo udeležbe podjetnikov na seminarjih, okroglih mizah, podjetniških delavnicah in podobnih dogodkih in povečanjem dodane vrednosti start up podjetja in povečanjem vrednosti prihodkov, ne obstaja pa statistično značilna povezanost s kazalnikom število zaposlenih. Tudi pogostejša udeležba na dogodkih, namenjenih povezovanju oz. mreženju s predstavniki start up ekosistema, je pozitivno povezana s povečanjem dodane vrednosti start up podjetja, ni pa statistično značilno povezana z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Uspeli smo tudi dokazati, da je pogostejše osebno svetovanje izbranega start up mentorja na individualnih srečanjih pozitivno povezano s povečanjem dodane vrednosti start up podjetja, ni pa statistično značilno povezano z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Pogostejša celovita podpora organiziranega mentorsko/izobraževalnega programa je pozitivno povezana z vsemi tremi kazalniki uspešnosti poslovanja, in sicer s povečanjem vrednosti prihodkov, števila zaposlenih in dodane vrednosti start up podjetja. Torej smo uspeli delno potrditi trditev, da se uspešnost poslovanja start up podjetja razlikuje glede na njegovo vključenost v subjekte inovativnega okolja. V zadnjem delu raziskave smo pridobili splošno oceno slovenskega start up ekosistema z vidika 100 anketiranih start up podjetnikov in se seznanili z najpogostejšimi ovirami, s kate
Keywords: start up podjetje, globalna rast, podporno okolje za podjetništvo, slovenski start up ekosistem, državne spodbude, zagonske subvencije, subjekti inovativnega okolja, mentorski programi, inkubatorji, tehnološki parki, pospeševalniki.
Published in DKUM: 08.12.2016; Views: 2451; Downloads: 377
Full text (3,02 MB) |
3. DAVČNE IN DRUGE FINANČNE SPODBUDE V REPUBLIKI SLOVENIJI NA PODROČJU ZEMELJSKEGA PLINA KOT GORIVA V PROMETUTina Štrukelj, 2016, master's thesis Abstract: Zemeljski plin ni nova vrsta pogonskega goriva v prometu, saj se uporablja v prometu že dalj časa, pri čemer je statistično gledano njegova uporaba na slovenskih tleh praktično zanemarljiva. V magistrski nalogi je analizirana trenutna pravna ureditev v Sloveniji, ki kaže, da slovensko okolje ne spodbuja uporabe zemeljskega plina kot pogonskega goriva v prometu. V pravni ureditvi ni zaslediti vidnejših in učinkovitejših davčnih in drugih finančnih spodbud, ki bi neposredno, same zase, ali v souporabi z drugimi pravnimi normami, stimulativno vplivale ali na investitorja v infrastrukturo za polnjenje goriva ali na uporabnika vozil na zemeljski plin kot glavna udeleženca na omenjenem trgu v Sloveniji.
Zemeljski plin se kot gorivo v potniškem cestnem prometu uporablja večinoma v plinastem stanju (CNG oz. SZP), v tovornem cestnem promet pa tudi v tekočem stanju (LNG oz. UZP). Sodi med alternativna goriva, za katera velja, da manj onesnažujejo okolje. Ker sodi promet med večje onesnaževalce okolja, je bila zaradi blažitve njegovih negativnih vplivov na okolje na ravni Evropske Unije sprejeta tudi Direktiva 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, katere namen je pospešiti razmah trga z alternativnimi gorivi. Direktiva nalaga državam članicam (in tako tudi Sloveniji), da morajo v letu 2016 sprejeti nacionalne okvire politike z opredelitvijo državnih ciljev in podpornih ukrepov za razvoj trga, povezanega z alternativnimi gorivi. Tako bo Slovenija morala preučiti tudi potrebo po spodbujanju uporabe zemeljskega plina kot pogonskega goriva v prometu, in sicer nedvomno zaradi obveznosti prenosa Direktive 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, nadalje pa morda tudi v luči izpolnjevanja prevzetih nacionalnih okolijskih ciljev. Pri preučevanju ustreznosti različnih davčnih in drugih finančnih spodbud pa bo treba upoštevati tudi pravila o državnih pomočeh. Prav tako so v nalogi predstavljene tuje prakse in teorije, ki bi jih lahko uporabili pri oblikovanju optimalnih državnih politik. V sklepnem delu je v nalogi predstavljen nabor možnih davčnih in drugih finančnih spodbud, ki bi jih bilo mogoče umestiti v slovenski pravni red.
Keywords: davčne spodbude, finančne spodbude, alternativna goriva, CNG, okolijski davki, državne pomoči
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1405; Downloads: 125
Full text (1,82 MB) |
