Search the digital library catalog

Abstract: Korupcija na splošno predstavlja velike težave v gospodarstvu, upravi države in državnemu proračunu. Vzrokov za nastanek korupcije je več. Največkrat gre za pohlep po večanju lastnega premoženja, ljudje strmijo v prihodnost in si nabirajo rezerve na več področjih, ki jih bodo izkoristili kasneje. Želja po vse večjih dobičkih vodi takšne ljudi v propad, toda to ljudi ne ustavi, da bi s takšnim početjem prenehali ali pa z njim sploh ne bi pričeli. Poleg pohlepa v korupcijo vodijo želja po moči, obvladovanju pomembnih področij v državi, tekmovanje za politična mesta. Politične stranke s svojim kadrom vplivajo na rezultate javnih razpisov, prilagajajo zakonodajo, ki gre v prid le peščici, in poskrbijo, da sebi omogočijo boljši jutri. Korupcija pri javnih naročilih je eden največjih problemov zaznavanja le-te zaradi vseh zakonov, postopkov in določil, ki se jih je treba držati pri izvajanju javnega naročila. Poznanstva in usluge vodijo do visokih položajev, vse skupaj pa je le tekma za ponudnike, kdo bo izvajal storitve za velikega povpraševalca. Večji kot je projekt, več kot je zahtevanih postopkov pri izvedbi, tem večje so možnosti, da bo prišlo do korupcije. Nemogoče je nadzorovati vse vpletene ljudi pri velikih projektih, saj je v njih je vpetih toliko različnih oseb, da se niti ne ve, koliko jih je vse skupaj, ter koliko jih v ozadju stoji za njimi. Najhuje pa je nezavedanje, da s takšnim početjem ljudje rušijo moč države, njeno sposobnost pri izpolnjevanju potrebnih nalog in sposobnost priprave na prihodnost. Vsako leto se srečujemo s podobnimi številkami izgube denarja, za katerega ni razlage, kje je bil porabljen. Varnostni organi dnevno preiskujejo področja in poskušajo odkriti krivce za korupcijo, toda večkrat je konec neuspešen, pot se zaključi, sledi naprej več ni. Naloga vseh državljanov bi morala biti odgovorno ravnanje z državnimi resursi, ne pa z načrtovanjem, kje se bo ponudila možnost protipravne pridobitve premoženja.
Keywords: korupcija, javna naročila, državne službe, javna uprava, denar
Published in DKUM: 25.09.2023; Views: 379; Downloads: 67
Full text (2,51 MB)

Abstract: V magistrskem delu je v prvem delu opisana teorija s področja letnih razgovorov in ocenjevanja ter upravljanja delovne uspešnosti. Opisane so definicije letnih razgovorov, značilnosti letnih razgovorov, namen in koristnost, usmeritev ter cilji letnih razgovorov. Poleg omenjenega so v delu opisani tudi pogoji za učinkovito izvedbo letnega razgovora ter morebitne težave, ki so povezane z letnimi razgovori. Opisan je tudi postopek oblikovanja sklepov, sprejetih na letnem razgovoru, analiza uspešnosti letnega razgovora ter obdobje med dvema letnima razgovoroma. V nadaljevanju sledi opis pojmov, povezanih z delovno uspešnostjo, kot so motiviranje, strokovna usposobljenost, kompetence, razvojne zmožnosti, karierna sidra, kariera in napredovanje. Sledi opis upravljanja in ocenjevanja delovne uspešnosti. Poleg omenjenega pa je v delu opisan tudi namen ocenjevanja, metode in tehnike ocenjevanja, predpogoji za učinkovito ocenjevanje delovne uspešnosti ter morebitne napake, ki nastanejo pri ocenjevanju posameznika. V drugem delu magistrskega dela je podrobneje predstavljena državna uprava in pojmi, povezani z njo. Opisan je Direktorat za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave, njegova dejavnost, postopek izvajanja ter pravne podlage, na osnovi katerih se v direktoratu izvajajo letni razgovori in ocenjuje delovna uspešnost. Na koncu pa je opisana še analiza rezultatov ankete, ki je bila izvedena med zaposlenimi v Direktoratu za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave. Osnovni namen raziskave je bil prikazati izvajanje letnih razgovorov in upravljanje delovne uspešnosti ter njuno povezanost. S pomočjo rezultatov raziskave sem dobila podrobnejši vpogled v izvajanje letnega razgovora v direktoratu in v ocenjevanje delovne uspešnosti ter na podlagi pridobljenih spoznanj skozi raziskavo dala priporočila za izboljšanje obstoječe prakse. Ugotovila sem, da vodje sami sebe ocenjujejo kot dovolj usposobljene za izvajanje letnega razgovora in ocenjevanje delovne uspešnosti, menijo, da so pri tem dovolj objektivni, da so si vzeli dovolj časa za svoje podrejene ter da dobro poznajo njihove želje in razvojne potrebe. Vodje tudi menijo, da so njihovi zaposleni zadovoljni s podano oceno delovne uspešnosti, medtem ko so se zaposleni z omenjenimi trditvami strinjali v manjši meri. Zaposleni so predvsem mnenja, da vodje ocenjujejo njihove osebne lastnosti, ne pa delovnih rezultatov ter da jim kriteriji ocenjevanja niso dovolj znani. Letne razgovore dojemajo bolj kot obveznost, ne pa kot priložnost za seznanitev vodje s problemom ter za skupno sodelovanje pri odpravljanju napak in težav pri delu. So pa oboji anketirani mnenja, da je učinkovitost in kvaliteta letnih razgovorov odvisna od medsebojnega odnosa, na katerega pa ima vpliv ocena delovne uspešnosti. Tako vodje kot tudi zaposleni so mnenja, da dobra ocena delovne uspešnosti in natančno izvajanje sklepov, sprejetih na letnih razgovorih, vplivajo na nadaljnji razvoj posameznika. V zaključku magistrskega dela pa je prikazan model, ki prikazuje, kako z učinkovitimi in kvalitetno izvedenimi letnimi razgovori izboljšamo delovno uspešnost.
Keywords: letni razgovor, delovna uspešnost, državna uprava, Direktorat za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave
Published in DKUM: 13.08.2014; Views: 2231; Downloads: 422
Full text (1,69 MB)